Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Drzna ostrica nad Bovcem


              gorisekgorazd@gmail.com

 

 

www.gornik.si

 


Jutranja megla nad Bovško kotlino 


Okno v grebenu Stadorja 
s poti skozi Krnico ...


... in pogled skozenj v obratni smeri


Nad obokom "glavnega igralca"
prejšnjih dveh fotografij


Krnica


Strma peč s Prévale


Turizem smo ljudje ...


Rombon s Triglavom


Viš, Gamsova mati, Mala špica
in Divja Koza z Ovčjega Vršiča


Vzhodna panorama


Sestop z Ovčjega Vršiča


Žleb, ki nas lahko pripelje 
na greben Stadorja 


Grdi in Ovčji Vršič


Silhueta mlade dame. Zazrla se
je nekam proti levi.


A zdej pa še ti, hihi.
In kaj je tam tako zanimivega?


Pravita, da Krn ...


Čez strme trave ...


... na Veliki Stador


Na grebenu Stadorja


Mangrt in Jalovec 


Montaž z grebena Stadorja


Zahodne travnate strmali 


Pogled nazaj


Proti Malemu Skednju ...


... se hodi po takšni podlagi


Janka in Metke ni bilo doma ...


Prestreljenik in Grdi Vršič


Mali Skedenj


Grdi Vršič ...


... z obiskom


Kdo si pa ti?


Vzhodna plat Hudega Vršiča in ...


... vsem dobro znano okno


Visoka Bela špica 


Po želji: Montaž, Špik nad 
Policami, Bojec ... 


Špik nad Nosom in Špik
nad Špranjo


Od Montaža do Viša in Divje koze


Večerni Dobrač ...


... in prav takšen Triglav


Ups, brezno!


Večer na Prevali.
Med Belo in Strmo pečjo Karnijci
z najvišjim vrhom (Hohe Warte/
Monte Coglians), zadaj (levo od
Bele peči) ...


... skoraj sto kilometrov
oddaljeni Sextenski Dolomiti:
Elferkofel/Cima Undici (3092 m),

Sextner Rotwand/Croda Rossa di

Sesto (2965 m), Dreischusterspitze/

 Punta dei Tre Scarperi (3145 m) in Haunold/Rocca dei Baranci 2966 m.
Pred njimi Monte Cimon 2422 m.


Arhiv: Gorniška potepanja

 

 

sreda, 2. november 2011, ob 05:30, Gorazd Gorišek, ogledov: 5538

Srečanje z lepoticoGorniška potepanja: Prečenje visokogorskega grebena ponudi vse tisto, kar si izkušen gornik lahko le želi ...

 


Greben Stadorja (2235 m)


Vrhov z imenom Stador je v Sloveniji kar nekaj, a nobeden izmed njih gornikom ni pretirano znan in deležen množičnega obiska. Vsi so nekje ob strani in Belka z Ovčjega Vršiča ...... in planinska pevka s strmali Velikega Stadorjačakajo na samotne gorske popotnike, ki ubirajo tihe stranpoti, brez običajnega planinskega vrveža obljudenih magistral. Nekaj vrhov s tem imenom je svoje mesto našlo v opisih sodobnih gorniških vodnikov, ki namenjajo pozornost tudi manj znanim predelom, večina pa je samo omenjena v drobnem tisku, nekje v zadnjih delih posameznih poglavij. Med slednjimi je tudi naš današnji cilj, ki je v »bibliji« Julijskih Alp, Miheličevem vodniku po našem najvišjem gorovju, opisan kot ostri zobati greben, ki je nekakšen podaljšek vzhodnega grebena Prestreljenika. Med drugim je v skromnih petih vrsticah dodano tudi to, da je iz Bovca videti kot drzna ostrica in da se nanj ni mogoče povzpeti brez plezanja. Tja gor nas bo vodila naša današnja »pot«. Predno se odpravimo v robé, pa še nekaj besed o drugih soimenjakih.

Vzhodni Julijci z Velikega Stadorja; spredaj Rombon

V Etimološkem slovarju slovenskih zemljepsnih imen lahko preberemo, da je bilo prvotno gorsko ime Stodor, današnje oblike pa so v narečjih poznane kot Na grebenu ...... StadorjaStador in Studor (Studor v Bohinju, še bolj pa po njem imenovani Studorski preval pozna velika večina planincev, saj ga prekoračimo med potjo s Pokljuke na Triglav). Učeno se temu reče prednaglasno akanje in ukanje. Občnoimenska pomena besede sta dva: »izrazita osamljena štrleča skala, vrh ali steber« ter »polje s tanko plastjo prsti, pod katero so skale«. Kaj velja v našem primeru, verjetno ni treba posebej razlagati. Najnižji Stador je visok 1030 m in ločuje dolino Trebušice od Čepovanskega dola. Čeravno njegova pobočja večinoma pokriva gozd, si že zaradi skalnatega temena in prepadnih vzhodnih pobočij zasluži svoje ime.

Sklep in (po zemljevidu Bovec z okolico) Mali Stador

Naslednji Stador (1688 m) in po njem imenovane Orliče (1782 m) najdemo v Fužinskih planinah med Črnim jezerom in planino Viševnik. Čeprav skozi Dol Greben Stadorja z njegove najvišje kote (2235 m)Skok na grebenupod Stadorjem na južni strani in čez planino Ovčarijo na severni vodita markirani stezi, vrhova bolj ali manj samevata. Stador (1721 m) tolče svoj samotni vsakdan tudi zahodno od Planine nad Sočo. Če se na Bavški Grintavec vzpenjamo po južni poti, se nam vrh – pravzaprav je bolj rama – postavi na ogled s prej omenjene planine. Njegova prisojna pobočja, kjer je pred leti strela zanetila požar, strmo rastejo iznad Velikih Korit Soče, nad njim pa se bolj zložno vzpenjajo proti zahodnemu grebenu Bavškega Grintavca, ki ga dosežejo na vrhu Pri Banderi. Na Stadorju (2025 m) nad Bavšico oziroma stransko dolino Balo smo z Gorniškimi potepanji že bili. Vrh se ponaša s strmo zahodno steno, kjer je lepo število plezalnih smeri. Najlažji pristop nanj vodi s sedla severno pod vrhom (strme trave), prek katerega je vrh povezan z glavnim grebenom Loške stene. Še en Stador moram omeniti, tistega v Krnskem pogorju. Morda je med vsemi najbolj obiskan, čeprav tudi ni ravno oblegan. Ker je jugovzhodno od njega še Mali Stador (1731 m), je treba prvemu dodati tudi pridevnik Veliki. Največ obiskovalcev se povzpne nanj med turo na bolj znani in botanično visoko čislani Rdeči rob, s katerim – seveda v družbi bližnjih vrhov – tvori divje Slemenske peči, ki strmo padajo proti dolini Tolminke.

Sklep oziroma Veliki Stador (2135 m)

Vrnimo se k našemu Stadorju, pravzaprav k njegovemu grebenu, ki premore več vrhov in je od vseh tako poimenovanih vrhov najvišji, vendar mu to pri Po travah na Veliki StadorUtrinek z grebenaprepoznavnosti in zaželenosti, da bi se kdo povzpel nanj, ne pomaga kaj dosti, saj je v družbi precej višjih veljakov, kot sta Lopa in Prestreljenik, pa še najbližja soseda, Ovčji in Grdi Vršič, ga posekata za precej metrov. Kljub višinski »nekonkurenčnosti« lahko prečenje grebena ponudi vse tisto, kar si izkušen gornik lahko le želi: zmerno težavnost, prijetno izpostavljenost, naravno okno in druga zanimiva dela matere narave, trdno skalo, kjer je to potrebno, in večino leta skoraj zagotovljeno samoto. Pozimi je namreč v bližini grebena Stadorja vse drugače. Kaninsko smučišče privabi tja gor navdušene ljubitelje belih strmin. Zavoljo njihovega uživanja je dolina Skripi (po Tumi Gorenja in Dolenja Škripa) popolnoma spremenila svojo podobo. Ko je Tuma pisal Imenoslovje Julijskih Alp, je bila dolina med Malim Skednjem, Vršiči in Stadorjem »ena najbolj divje razritih krnic, posuta z rovmí in kršjem«. Cinik bi verjetno dodal, da je še vedno dobro razrita, a seveda ne (več) samo zaradi naravnih sil …

Mogočna Lopa

Prišli smo do imenoslovnega dela naše današnje ture. Kot marsikje drugje je tudi tukaj precej zmede in nedorečenosti. Na zemljevidih, tudi tistih z Greben Stadorja z Ovčjega VršičaVelika Črnelska špica z Ovčjega Vršiča. Čez njeno glavo nas gleda Mangrt.natančnejšim merilom, niso napisana vsa imena vrhov. Atlas Slovenije (1 : 50 000) in po njem prirejene karte enakega merila poznajo med planino Krnico in Škrbino pod Prestreljenikom samo Veliki Stador, na bolj natančnem zemljevidu (Bovec z okolico 1 : 25 000) pa najdemo še Sklep, Mali Stador in nekaj neimenovanih kot. Vrhov je na tem območju precej več. Po tem, kar sem videl na terenu in prebral v ne ravno obsežni literaturi, si poimenovanje vrhov razlagam tako, kot bom zapisal v nadaljevanju, seveda pa nikjer ne piše, da je to edino zveličavno in pravilno. Poprave in dopolnitve so zelo dobrodošle, še bolje pa bi bilo, če bi se poimenovanja »nepomembnih« vrhov lotil kateri od strokovnjakov. Jaz bom zapisal samo toliko, da bo jasno (upam, da bo res), na katere vrhove se bomo povzpeli.

Planinska pevka

Jugovzhodno od smučarsko popravljene Škrbine pod Prestreljenikom (2292 m) se svet najprej vzpne na »neimenovan« vrh z višino 2340 m. Tuma piše, da soOvčji Vršič izpod grebena Stadorja Na Ovčjem Vršiču; zadaj Prestreljenikto Ovčji Vršiči, vendar za prej omenjeno koto navaja tudi ime Grdi Vršič, v spomin na uboge ovce, ki so zgrmele v smrt na njegovih strmih pobočjih (ne smemo ga zamenjati z enako imenovanim vrhom v glavnem mejnem grebenu med Lopo in Veliko Črnelsko špico). Jugovzhodno pod Grdim Vršičem je kota 2282 m, ki jo bom imenoval Ovčji Vršič. S tega vrha greben strmo pade v škrbino, nad njo pa se greben Stadorja šele dobro začne in tudi vzpne najvišje pod nebo. Vrh, pod katerim je precej veliko naravno okno, ki ga lahko opazujemo s poti skozi Krnico, je visok 2235 m, vendar v vsej razpoložljivi literaturi nisem našel imena zanj. Vodniki o tej koti molčijo, prav tako tudi skrbni Tuma. Na zemljevidu je spet označena le neimenovana kota, toda najvišja in kar izrazita grebenska vzpetina bi si zagotovo zaslužila svoje ime.

Grdi in Ovčji Vršič (med njima Prestreljenik) in najvišja kota grebena Stadorja

Avtor Imenoslovja Julijskih Alp žal v tem delu ni bil popolnoma jasen. Zapisal je, da je jugovzhodno od Ovčjih Vršičev Vrh Škrbinice (2145 m), nadalje pa Vrh Na grebenu Stadorja ...... z Lopo v ozadjuJérebčeve Police (2159 m), Stador (2135 m) in Sklep (brez višine). Dilema je, ali je Vrh Škrbinice – z zapisano višino vred – ime za škrbino ali vrh, dodatna težava pa še to, da so imeli pred sto leti manj natančne metre (pravzaprav merilne naprave, s katerimi so določali nadmorsko višino posameznih kót) in se mnoge vrednosti ne ujemajo. Škrbina med Ovčjim Vršičem in grebenom Stadorja je (merjeno z uro) približno 2190 m visoko, vrh nad njim pa, kot že rečeno, 2235 m. Tudi druge višine malo »strižejo« z današnjimi meritvami, a nekako se lahko razbere (vsaj upam, da razmišljam prav), da je Vrh Jérebčeve police današnji Veliki Stador (dvoglavi vrh: 2165 m in 2161 m), Sklep pa je zapisan pri koti 2135 m (kar je v Tumovi knjigi Stador), kjer se, če se malo poigram z imenom, razcepljeni greben, ki se dviga z južne in jugovzhodne strani (v njem je tudi Mali Stador, 1970 m), sklene in se združen nadaljuje proti severu. Po njem se bomo podali tudi mi. Za dodatno zmedo poskrbi še italijanski zemljevid založbe Tabacco, ki prek Rezije seže tudi na to področje ter oronim Sklep določi pobočju pod grebenom in s tem pritrjuje Tumi in Miheliču, ki Stador postavljata na koto 2135 m. In kako naj bo ob tem navaden hribovski vandrovček prepričan, da piše prav? Pustimo to … Gremo rajši v hribe!

Jutro na planini Krnica
 
Izhodišče današnje ture bo na planini Krnica. Do nje – pravzaprav nad njo – se že nekaj let dá pripeljati po gozdni cesti, nekdaj pa smo tja gor lahko le veselo Vzhodni greben z Malim StadorjemLopa nad Krnicopripešačili. No, lahko še vedno, a se mi zdi, da se večina obiskovalcev gorá vendarle pripelje do udobnega povišanega izhodišča. Nekdaj so se na planini pasle številne ovce. Danes pašniki samevajo. Na njej sta še dve stavbi: štala, kjer so bivale ovce, in stan, kjer so izdelovali sir in imeli zraven še molzišče. Če po naključju srečate gospodarja, vam bo razložil, kakšno je bilo življenje na planini, in tudi to, zakaj ovc danes ni več. Ni ekonomično ali po domače, ne splača se. Pašniki so strmi, molža je bila seveda ročna, oddaljenost od doline pa velika. Ceste kakopak še ni bilo. Sprašujete, čemu služi danes? Za gospodarjenje na planini je očitno prepozno. Menda v turistične namene …

Lopa

Nad planino stopimo na markirano pot. Skozi gozd smo kmalu na planem in pred nami se pokaže mogočna Lopa. Na desni strani nas spremljajo stene Lepotica nad KrnicoProti PrévaliVratnega vrha in Jelenka, levo pa je »naš« greben Stadorja, na katerega se bomo povzpeli po ovinku. Steza skozi Krnico je prijetna, izmenjujejo se ravni in strmejši deli poti. V zgornjem delu lahko pod najvišjo točko grebena Stadorja opazimo naravno okno. Na Prévali stopimo na smučišče, ki je na tem mestu povezano s progami na italijanski strani. Nadaljujemo proti Škrbini pod Prestreljenikom, a pot že kmalu zapustimo in krenemo levo. Do grebena Stadorja sta (najmanj) dve brezpotni različici. Lahko se usmerimo v škrbino (2190 m) jugovzhodno pod Ovčjim Vršičem ali pa označeno pot zapustimo nekolikanj višje (tod sva šla midva) in se najprej po lahkem brezpotju povzpnemo na Ovčji Vršič. V tem primeru nas v sestopu do škrbine pred grebenom Stadorja čaka zelo strmo travnato pobočje (I–II).

Vzhodni Julijci z Jalovcem, Razorjem in Triglavom

Tudi v nadaljevanju je več možnosti pristopa na greben Stadorja. Naravnost s škrbine nas čaka težaven prag (III). Malenkost lažje je, če se spustimo na južno ... z Ovčjega VršičaSestop ...stran grebena in se slabih petdeset višinskih metrov pod škrbino usmerimo v žleb, ko se ta konča, pa po zelo strmih travah splezamo v levo na greben, in nato proti desni dosežemo najvišjo točko. Zaključni akordi tega pristopa so precej krušljivi, celotna težavnost pa v okviru (zabeljene) druge težavnostne stopnje. In še najlažja možnost. S škrbine se po grušču spustimo proti dolini Skripi, nato pa v jugovzhodni smeri pod stenami grebena prečimo do že od daleč vidnega stranskega travnatega pobočja, ki se pne proti vrhu Velikega Stadorja (2165 m), pravzaprav do njegove vzhodne glave (2161 m).

Grdi in Ovčji Vršič; med njima Prestreljenik

Prehod na stranski greben nam olajša shojena stezica, ki se višje izgubi v travah, tako da si moramo prehode do vrha poiskati sami (I). Ko dosežemo Bovška kotlina s Sklepa; zadaj KrnPrehod na stranski greben Stadorja s Krnom v ozadjugreben, se obrnemo levo in kmalu dosežemo Veliki Stador. Prečenje do najvišje, neimenovane kote grebena Stadorja (2235 m) postreže z izpostavljenim in ponekod krušljivim poplezavanjem, ki se večinoma giblje v okviru prve težavnostne stopnje. Zahtevnejši (II) je le vzpon s škrbine pod najvišjim vrhom, a je skala odlična in oprimki zanesljivi. Ko se skozi okno zazremo v Krnico, nas do vrha loči le še nekaj izpostavljenih metrov. Sestop? Ne gre drugače kot po isti »poti«, saj je drugod še težje. Ko pridemo nazaj na Veliki Stador, lahko prečimo še do rame Sklep (2135 m), kjer se greben razcepi in prevesi navzdol. Če je kdo že lazil tam, naj, če utegne, malo poroča. S Sklepa je izreden pogled na Bovško kotlino!

Na Sklepu

Iz zatrepa pod grebenom Stadorja se lahko povzpnemo še na najvišjo vzpetino (2112 m) Malega Skednja, katerega severovzhodno ostenje smo imeli na ... z najvišjim vrhomMali Skedenj ...očeh ves čas »grebenjarjenja« (nova beseda, haha) po Stadorju. Prečenje doline Skripi – razen po smučarski progi seveda – je kar zahtevno opravilo, saj je treba biti ves čas pozoren na iskanje prehodov sredi visokogorskega krasa, ki je ozaljšan s številnimi zanimivimi, a za hojo nič kaj prijaznimi oblikami. Povzpnemo se do sedelca na severni strani Malega Škednja, nato pa sledimo grebenu proti jugu do najvišje točke. Še to. V eni od prejšnjih objav sem se spraševal, kako je lahko Veliki Skedenj nižji od Malega, pred kratkim pa v literaturi prebral, da so stene Malega pač višje in je zato seveda tudi Skedenj višji, čeravno po nadmorski višini nižji od Velikega soseda, ki ne premore tako visokih sten. Velika in Mala Plešivica ter Golaki v Trnovskem gozdu bi vedeli veliko povedati o tem, da nadmorska višina vrhu ne prinese vedno tudi višjega naziva.

Barvito pobočje nad planino Krnica

Z Malega Škednja se povzpnemo v smeri zgornje postaje kabinske žičnice. Ciljamo rahlo proti levi in mimogrede stopimo še na »Tumove« Glave nad Okno v grebenu Prestreljenika z Glav nad GrabnomČudovit večer na ... Grdem VršičuGrabnom (2268 m) oziroma Zeleno glavo, kot nas učijo današnji temeljni topografski načrti. Z vzponi še nismo opravili. Čakata nas še Škrbina pod Prestreljenikom in Grdi Vršič (2340 m) nad njo, ki ga dosežemo s škrbine po lahkem svetu v nekaj minutah, nato pa sestopimo na Prévalo in skozi Krnico do izhodišča. V pozni jeseni bo na opisani »poti« verjetno malo nagajal kratek dan, a nikjer ne piše, da je treba to nenavadno avan(turo) zastaviti tako, kot sva jo midva.

Belka v zimski preobleki
 
Poleg vsega ostalega kar krasi takšne visokogorske pohode, so v spominu najbolj ostali prikupna že v zimsko perje napravljena belka z Ovčjega Vršiča, drobna planinska pevka izpod Velikega Stadorja, in prostrani razgledi tja do Dolomitov, ki so se v večernem mraku postavili na ogled tam daleč na zahodu. S Prévale sva sestopila v temno noč …
 

Komentiraj (2):

Marjeta Štrukelj, sreda, 2. november 2011, ob 08:35

No, Gorazd še zdaleč ni »navaden« hribovski vandrovček, kot se skromno predstavlja po opravljeni veliki pustolovščini, na rob komercialnemu izkoriščanju nekoristnega sveta. In našim osivelim ropotarnicam nalaga kar preveč dela za eno jutranjo kavico. Soba je polna zemljevidov, izpod njih kuka Imenoslovje Julijskih Alp, ne, ni enostavno niti s prstom po zemljevidu…, verjamem, da slavni Tuma zdajle v grobu študira, če je vse zapisal prav. Gorniška potepanja v resnici preraščajo skromni naslov v veliko, strokovno skrbno podkovano delo, ki poleg spretnega peresa premore tudi odličnega fotografa. In avtor vse to deli z nami, ne da bi nam bilo treba odšteti en sam cekin. Se tega sploh zavedamo? Hvala, Gorazd.

Jaka Ortar, torek, 10. april 2018, ob 14:25

Na fotografiji označena imena, o katerih pišem spodaj: http://shrani.si/f/2e/dA/1A98Splb/prestreljenikv2.jpg

H Gorazdovi odlični analizi Tumovega Imenoslovja bi dodal še nekaj podrobnosti, ki jih je Tuma zapisal v članku o turi od stare kaninske koče proti Rombonu, in se mi zdi, da pojasnijo nekatere dileme.
http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1912_07.pdf#page=7

GG: "Dilema je, ali je Vrh Škrbinice (2) – z zapisano višino vred – ime za škrbino ali vrh, ..."

GG: "S tega vrha greben strmo pade v škrbino (1), nad njo pa se greben Stadorja šele dobro začne in tudi vzpne najvišje pod nebo. Vrh, pod katerim je precej veliko naravno okno, ki ga lahko opazujemo s poti skozi Krnico, je visok 2235 m (2), vendar v vsej razpoložljivi literaturi nisem našel imena zanj. Vodniki o tej koti molčijo, prav tako tudi skrbni Tuma."

1 - Ovčja škrbina; to škrbino Tuma imenuje Ovčja škrbina, višina je 2189 m. Prek nje je očitno (narisana je tudi na TTN10) nekoč vodila pot s Škripov proti Prevali.
2 - Vrh Škrbinice; Tuma jasno navede, da je to prvi vrh desno (JV) od Ovčje škrbine.
Tuma: "Rabila sva do Ovčje Škrbine skoraj celo uro. Na desno od nje je Vrh Škrbine (2145m)."
Višina tega vrha je v resnici 2235 m.

GG: "Tudi druge višine malo »strižejo« z današnjimi meritvami, a nekako se lahko razbere (vsaj upam, da razmišljam prav), da je Vrh Jérebčeve police (3) današnji Veliki Stador (dvoglavi vrh: 2165 m in 2161 m), Sklep pa je zapisan pri koti 2135 m (kar je v Tumovi knjigi Stador), kjer se, če se malo poigram z imenom, razcepljeni greben, ki se dviga z južne in jugovzhodne strani (v njem je tudi Mali Stador, 1970 m), sklene in se združen nadaljuje proti severu."

3 - ni nujno, da je Vrh Jerebčeve police najvišja kota med vrhom 2135 m in Vrhom Škrbinice - lahko je le vrh nad "Jerebčevo polico". Kje je ta polica, je pa drugo vprašanje; sklepam, da mora to biti pašni prehod ali predel. Uporabniki prostora, ki so si izmislili imena, niso imeli pred seboj zemljevida, da bi vedeli, kateri vrh (oz. najvišjo koto) morajo poimenovati. Zato je čisto možno, da je Vrh Jerebčeve police tisti s koto 2161 m, saj ima ta tako na severno kot na južno stran travnate vesine in police, medtem ko je najvišji vršiček 2165 m bolj prepaden. A to je zgolj ugibanje.

Tuma "Stador" imenuje samo zadnji (južni) vrh (ne greben) 2135 m, preden se pobočje strmo spusti proti Krnici.
Tuma: "Stadôr, ki je videti kot lep Stožeč iz doline".
"Sklep" bi po Tumi lahko bile južne vesine Stadorja ali pa mini zatrep doline pod temi vesinami.

** DODANO 14 dni kasneje **
Tuma v svoji "morfologiji in terminologiji za alpiniste" navede "sklep" kot zatrep doline:
sklep, nem. Talschluß
**

Omenjena imena na fotografiji: http://shrani.si/f/2e/dA/1A98Splb/prestreljenikv2.jpg

Dr. H. Tuma zanimivo razlaga ime Studor v dveh svojih člankih:

Krn, PV 1908/08-09 http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1908_08_09.pdf#page=8
"Stadór: glavni steber, ki nosi strešje ali drži kozolec. Ta beseda se nahaja v več krajih v Julskih Alpah; posebno karakteristični Stador (2135 m) je pod Prestreljenikom, ne morda »Studor«, kakor je pisano v vojaškem zemljevidu."

Bohinjski kot, PV 1927/04 http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1927_04.pdf#page=5
"... se strmo dviga Studór 966 m; — u —te besede se izgovarja zamolklo, na Goriškem Stadór. Po mojem mnenju je to pravilnejši izgovor po pomenu, kajti vsi Stadorji so visoki skalni stebri, ki se dvigajo skoro navpično nad ravnino; po Bovškem se še zavedajo pomena steber."

eXTReMe Tracker