Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Ženska stotnija gre spet na Triglav

Slovenske novice, 26.07.06 - Marjan Raztresen: Letošnji, po vrsti že 41. pohod

Slovenske novice, sreda, 26. julija 2006
Dan v novicah

Letošnji, po vrsti že 41. pohod Sto žensk na Triglav bo od 8. do 10. septembra — Pod zaščitnim znakom Sto žensk na Triglav je bilo na vrhu države že približno 4000 Slovenk in tudi več tujk — Prav malo je manjkalo, pa ne bi bilo niti prvega pohoda, kaj šele vseh naslednjih — Za nekdanje čase skoraj bogokletna misel: Sto žensk na Triglav je največja slovenska ženska množična organizacija — Izjava za premislek: »Mislim, da sem pri Aljaževem stolpu občutila enako osebno zmagoslavje, kot ga je Armstrong, ko je stopil na Luno«


Ljubljana, 25. julija
Nekaj manj kot 4000 žensk je bilo na dozdajšnjih 40 pohodih Sto žensk na Triglav na vrhu najvišje slovenske gore, drugi septembrski konec tedna se jim bo, če bo šlo vse po sreči, kot je šlo doslej, pridružila nova stotnija. Slovenska novice kot licenčni naslednik teh pohodov za tedniki TT, ITD, Teleks in Plus bodo od 8. do 10. septembra organizirale že 41. pohod – dnevnik z največjo naklado v Sloveniji jih pripravlja že precej dlje kot desetletje.

Čeprav je bil prvi leta 1966 mišljen kot enkratna akcija, je šel takoj po vrnitvi udeleženk v dolino po državi dober glas o ženskem romanju; še isti mesec so se začele prijavljati za naslednje leto, ko so pohod, tokrat v prelepem sončnem vremenu, spet organizirali. Leta 1967 je pletilja iz okolice Ljubljane po sestopu z vrha izrekla za tiste čase skoraj bogokletno misel: Sto žensk na Triglav je po njenem prepričanju največja aktivna slovenska ženska množična organizacija. Ni izključeno, da bi v današnjih časih kdo pograbil to idejo in na triglavski stotniji postavil politično stranko ali po kakšnem predsedniškem vzoru vsaj nadstrankarsko organizacijo.

Ko postane tradicionalno

Tretji ženski pohod na Triglav leta 1968 je bil že tradicionalen, kot je pisalo v časniku, postal pa je tudi mednaroden. Iz države tam spodaj je predvsem za to priložnost pripotovala Avstralka s slovenskimi koreninami, potem ko je dobila iz uredništva pisno zagotovilo, da jo bodo zelo izjemoma mimo vrste in žreba vzeli s seboj. Odtlej je bil pohod še večkrat mednaroden, saj so se ga udeležile državljanke Islandije, ZDA, Kanade, Nemčije, Švice, Avstrije, Italije, Avstralije, Japonske, Poljske in seveda vseh republik nekdanje skupne države Jugoslavije. Po vzoru naše akcije so planinci iz Splita organizirali vrsto ženskih pohodov na Mosor, nekaj let so hodile Slovenke organizirano na to dalmatinsko goro, po pet doma izžrebanih Splitčank pa je prišlo vsako leto na našo.

V letih množičnega planinstva so začeli organizirati še vzpone na druge gore; najbolj znani so bili železarski in borčevski pohodi na Triglav, zimski na Stol in družinski pohodi na Nanos in Snežnik.

Vendar ni bil nobeden tako dobro dokumentiran in tako dolgega veka, predvsem pa tako izvrstno organiziran in varovan. Udeleženke pohodov Sto žensk na Triglav, pa naj so bile izkušene planinke ali prvič v visokih gorah, so vedno vodili v svetovnih gorstvih in najbolj razvpitih stenah preizkušeni alpinisti, zadnja leta pa jih vodijo izprašani gorski vodniki, od katerih ima večina mednarodno vodniško licenco. Tudi oprema pogumnih udeleženk je vsako leto boljša in sledi usmeritvam v gorniško razvitem svetu: predvsem primerni čevlji so zadnja leta standard, že nekaj let priporočamo tudi hribovsko čelado, lani pa je bila večina prvič opremljena s planinskimi varnostnimi pasovi; vodniki so jih prinesli za tiste, ki niso imele svojih.

Kot prvi koraki na Luni

Predvsem tiste udeleženke, ki so z nami prvič v življenju priplezale čisto na vrh Triglava, so imele za pohvalo pri roki vsakršne velike primerjave. Na četrtem pohodu je pravkar krščena planinka povedala: »Mislim, da sem pri Aljaževem stolpu občutila enako osebno zmagoslavje, kot ga je Armstrong, ko je stopil na Luno. Čeprav sem se med potjo bala, tudi tega, da zaradi skalnih strmin in lastne šibkosti ne bom prišla na vrh, sem zdaj pomirjena in sproščena. Odkrila sem čisto nov svet.«

Starost ni bila nikoli zavora pri odločitvi o sodelovanju. Na vrh so, navezane v prave alpinistične naveze in pod izkušenim vodniškim vodstvom, prišle skoraj osemdesetletnice in nekaj več kot desetletne deklice, te vedno v navezi z mamicami.

Letos gremo že enainštiridesetič na vrh Slovenije. Bi želeli iti z nami? Natančno izpolnite prijavnico, jo nalepite na poštno dopisnico in jo najpozneje do 10. avgusta 2006 pošljite na naslov Slovenske novice, Dunajska 5, 1000 Ljubljana s pripisom Sto žensk na Triglav. Del stroškov za pokrije organizator, del udeleženke same, tudi zato, da bodo s plačilom zagotovile udeležbo. Prijavnice naj pošljejo samo resne kandidatke; marsikatera manj resna je v minulih letih že onemogočila udeležbo tistim, ki bi, morda prvič in edinokrat v življenju, rade stopile na teme »očakov kranjskih siv"ga poglavarja«.

Marjan Raztresen

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti