Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Slovenski planinski muzej naj postane stičišče vseh generacij

Polet.si - Anita Drev: Slovenski planinski muzej (SPM) bo avgusta praznoval prvo obletnico delovanja. Kaj vse se je zgodilo v tem letu, kakšni so odzivi in kakšni načrti za prihodnost, smo se pogovarjali z vodjem muzeja, Mirom Erženom.

Ideja za SPM je zorela od leta 1984. Slovesno odprtje muzeja je bilo lani avgusta in tako ste kronali več kot petindvajsetletno delo. Se še spominjate občutkov, ki so vas navdajali ob tem dogodku?

Občutkov ob odprtju se zelo dobro spominjam in so se mi verjetno za vedno vtisnili v spomin. Za nami je bil naporen mesec postavljanja stalne razstave, veliko je bilo napetosti, ali nam bo časovno uspelo, in še na večer pred otvoritvijo smo delali do enih ponoči. Potem je sledilo nekaj ur počitka in ob pol štirih zjutraj sem bil zopet v muzeju, saj je prispela še zadnja oprema, ki sva jo z mizarjem razložila ter postavila v avli. Otvoritev sem tako dočakal zelo neprespan in že pod težo pričakovanj, kako bo vsebinsko in oblikovno zasnovo stalne razstave sprejela javnost. To, predvsem pa naloge, ki nas čakajo v prihodnje, sem imel v mislih med samo otvoritveno slovesnostjo. Potem se mi je pa še zgodilo, da je v svojem govoru župan, ki je bil prvi govornik, povedal vse, kar sem nameraval sam, tako da sem pripravljeni govor vtaknil v žep in nekako improvizirano povedal, kar se mi je v tistem trenutku zdelo pomembno. Po sami otvoritvi smo se s predsednikom države odpeljali v Vrata in protokolu sem zagotovil, da je prometni režim ta dan samo enosmeren, kar pa ni čisto držalo. In kakor nalašč sta nasproti pripeljala dva španska avtobusa … No, pa se je vendarle vse dobro izteklo.

Kaj si lahko obiskovalci v SPM ogledajo?
Obiskovalci si najprej ogledajo uvodni film, ki jih popelje v lepote slovenskega gorskega sveta, predvsem pa jih seznani s pomenom, ki jih imajo gore za slovenski narod, in prikaže razgibano dejavnost Slovencev v domačih in tujih gorah, tudi na področju alpinizma. To je nekakšno dopolnilo k stalni razstavi, ki nas skozi Vzpon na goro popelje skozi zgodovinske in vsebinske mejnike slovenskega planinstva ter gorništva doma in po svetu. V interaktivnem delu se lahko obiskovalci lotijo reševanja različnih nalog in na koncu je njihov napor nagrajen s pogledom na goro, kamor so se odpravili, in z razglednico muzeja, na kateri je toliko žigov, kolikor nalog so pravilno rešili. Poleg stalne razstave si lahko ogledajo tudi občasne tematske razstave, ki smo jih do sedaj pripravili kar nekaj. Najbolj odmevni sta bili ob 90-letnici ustanovitve TK Skala in razstava fotografskih del ob 100-letnici rojstva Jake Čopa, našega poeta gorske fotografije.
V okviru sodelovanja s Triglavskim narodnim parkom (TNP) se lahko obiskovalci podajo tudi na voden ogled po poti Triglavske Bistrice v Vrata, pripravljamo še možnost pohoda po Skalaški grebenski smeri vse do Triglava, v načrtu je tudi prava alpinistična »ferata« in še nekaj idej imamo, za katere upam, da jih bomo lahko uresničili.

Koliko obiskovalcev je muzej že obiskalo? Kakšni so odzivi?
Ocenjujemo, da bo do prve obletnice delovanja SPM število obiskovalcev preseglo 26.000, kar je zelo blizu načrtovanega cilja v investicijskem programu. Med obiskovalci prevladujejo domači obiskovalci, predvsem starejše generacije, dobra petina je mladine. Med tujci prevladujejo obiskovalci iz sosednjih držav, v letošnjem letu pa opažamo povečano število čeških obiskovalcev.
Glede na zapise v knjigi vtisov in tudi iz razgovorov lahko z veseljem ugotovimo, da velika večina obiskovalcev zelo pozitivno ocenjuje dejstvo, da smo Slovenci dobili planinski muzej in da je ta v Mojstrani ter tudi način, kako je slovenska planinska dediščina predstavljena. Seveda so tudi taki, ki so zadržani do same oblike stavbe muzeja, pa tudi do oblikovne zasnove stalne razstave. Med njimi bi si starejši želeli malo bolj klasično obliko same stavbe in v njej še več predmetov in znanih osebnosti, mlade generacije pa še več interaktivnih vsebin. To je razumljivo, kajti živimo v času, ko so razlike v pogledih in dojemanjih načina predstavljanja kulturne in zgodovinske dediščine velike. Kljub temu pa nas veseli, da vsaka generacija, ki pride v muzej, iz njega odide z vtisom pomembnosti planinstva in gorništva za obstanek slovenske identitete.

Kakšen je naš muzej, če ga primerjamo s tovrstnimi muzeji v tujini?
Slovenci smo lahko resnično ponosni, da smo ne samo v svetovnem alpinističnem vrhu, temveč da smo se s postavitvijo SPM postavili ob bok tistim alpskim narodom, ki skozi nacionalne planinske muzeje dostojno ohranjajo in predstavljajo svojo dediščino na tem področju. V Evropi so najbolj znani tovrstni muzeji v Italiji (Torino), v Franciji (Chamonix), v Nemčiji (München, Kempten), v Švici (Bern) in Avstriji (Innsbruck). Vsak od teh muzejev ima specifično postavitev razstave, se pa vsi ukvarjajo s problemom, kako zagotoviti atraktivnost in s tem stalen obisk. Zanimivo je, da gorniškega muzeja nimajo v Angliji, deželi, ki je po velikih alpinističnih dosežkih predvsem v zgodnjem obdobju razvoja alpinizma nedvomno svetovna velesila. Urednik revije Alpine Journal, ki se je udeležil otvoritve SPM, je izrazil odkrito občudovanje, da nam je v Slovenji to uspelo.

Eno pomembnih poslanstev muzeja je tudi preventiva. Strokovnjaki opozarjajo, da veliko število ljudi obiskuje gore v neustrezni opremi, da so fizično (pre)slabo pripravljeni in s (pre)malo izkušnjami. Kaj lahko za ozaveščanje naredi SPM, kaj ostale institucije s tega področja? Kaj bi vi osebno priporočili vsem, ki želijo uživati v lepoti slovenskih gora, da se ta užitek ne bi nesrečno končal?

Nedvomno je ena izmed vsebin poslanstva SPM tudi vzgoja in izobraževanje, predvsem mladih, za varno hojo v gore in spoštovanje gorskega sveta kot dela neokrnjene narave, ki nam s svojimi lepotami ne samo polni dušo in krepi telo, pač pa je tudi vir pitne vode. V SPM deluje informacijska točka TNP, ki še posebno skrbno bdi nad varovanjem gorskega sveta ter skrbi za ohranjanje njegove naravne in kulturne dediščine. Skozi samo vsebino stalne razstave ter interaktivnega dela se obiskovalci seznanijo z nevarnostmi v gorah, naučijo se uporabe samovarovalnega kompleta ter kako delovati v primeru nesreče. Spoznajo tudi dejavnost Planinske zveze Slovenije (PZS), predvsem na področju vzgoje in izobraževanja obiskovalcev gora preko številnih programov, in dejavnost Gorske reševalne zveze Slovenije ter združenja gorskih vodnikov Slovenije. Dobijo torej kar veliko informacij, kako se za obisk gora pripraviti, da bi ta potekal varno in da bi resnično uživali. Vsem obiskovalcem gora pa bi priporočil, da se včlanijo v enega izmed 265 društev v okviru PZS, kjer bodo poleg številnih ugodnosti, ki jih članstvo prinaša, skozi vzgojne programe pridobili potrebna znanja in veščine za varno hojo v hribe.

Čeprav je uresničitev ideje SPM trajala več kot dve desetletji, se je njegova zgodba z odprtjem verjetno v resnici šele začela. Kakšni so načrti za prihodnost?

Prvo leto delovanja SPM je bilo nedvomno priložnost, da smo se umestili v slovenski kulturni prostor, postali v njem prepoznavni ter se uveljavili kot nosilec dela planinske kulture v okviru PZS, kamor poleg muzeja spadajo še Planinski vestnik in planinska založba. V tem letu smo si skupaj s partnerji v projektu – Občino Kranjska Gora, gornjesavskim muzejem Jesenice (katerega organizacijski del smo), PZS, TNP in Ustanovo Avgusta Delavca (v okviru katere zbiramo donatorska sredstva za nadaljnji razvoj in delovanje muzeja) –, začrtali program dela za obdobje do leta 2015. V njem smo opredelili načrt izboljšav in dopolnitev stalne razstave, obseg in vsebino tematskih razstav, predvsem pa usmeritev, da bo SPM postal živahno stičišče vseh generacij, ki so jim gore blizu. To pomeni, da bomo še večjo pozornost namenili spremljajočim dogodkom, predavanjem zanimivih osebnosti iz alpinističnega sveta in predvsem temu, da bo SPM postal eden izmed generatorjev razvoja turizma v Mojstrani. Seveda si želimo, da tudi država prepozna cilje in delovanje SPM kot enega izmed pomembnih delov nacionalne kulturne dejavnosti Slovencev.

Ob prvi obletnici delovanja SPM se želim v imenu zaposlenih in svojem imenu zahvaliti vsem, ki ste ga v tem letu obiskali, nam s svojimi priznanji pa tudi kritičnimi mislimi potrdili naše delo in nam dali spodbude ter usmeritve za naprej. Zahvala vsem partnerjem v projektu za podporo ter donatorjem, da smo lahko združili delo in poslanstvo SPM z njihovimi cilji. Za vsa prizadevanja se zahvaljujemo tudi ekipi, ki pripravlja 2. Alpski dan v Mojstrani, saj bomo tako v okviru Aljaževih dni tudi z vsebino tega dne prispevali k popularizaciji planinstva.

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti