Iz časa: 28. junija 1921, se je pri plezanju prvenstvene smeri v severni steni Turske gore, smrtno ponesrečil 16-letni Karleto Tauzher.
Nesreča v Kamniških planinah
Slovenec (1921) - Ljubljanske novice: Minuli ponedeljek, takoj po sklepu šolskega leta, sta odšla v kamniške planine šestošolec na I. drž. gimnaziji v Ljubljani V. K. in dijak VI. razreda ljubljanske realke K. T.. Oba sta bila navdušena hribolazca in v Kamniških planinah kakor doma. Bila sta z vsem potrebnim opremljena in v torek zjutraj sta odšla iz koče na Okrešlju proti Turškemu žlebu. Hotela sta s pomočjo vrvi preplezati strmo steno. Prvi je plezal K. in srečno dospel na cilj. Nato je vrgel vrv tovarišu T. Le-ta je plezal nekaj časa, tedaj pa mu je izpodletelo, vrv je smuknila K. iz rok in T, je zdrknil v prepad,
Po silnem naporu se je posrečilo K. priti s stene in se vrniti na Okrešelj, kjer je javil nesrečo. Slučajno navzoči podpredsednik savinjske podružnice planinskega društva se je takoj odpravil s tovarišem ponesrečenca proti kraju nesreče, toda tisti dan ponesrečenca nista mogla najti.
Drugo jutro — v sredo — se je napotila iz Solčave rešilna ekspedicija, da najde ponesrečenca. Dotlej o njenem uspehu še ni poročil. Naj bo ta nova nesreča v planinah opomin vsem, da se kolikor mogoče ogibajo prenevarnih mest v gorah!
Slovenec, 1. julij 1921
K nesreči na Kamniških planinah
Jutro (1921) - Domače novice: Sedanja točnejša poročila javljajo, da je bil ponesrečeni dijak Karol Tavzher na mestu nesreče v stenah Turške gore takoj mrtev. Kraj, kjer je mladi turist izdihnil svojo nadebudno življenje, je leva stena Turske gore. Padel jo kakih sto metrov in obtičal v neki popolnoma nepristopni grapi. Dijak Kajzelj je po nesreči takoj odhitel v kočo na Okrešlju, kamor jo dospel okoli polu šestih zvečer. Nesreča se je dogodila v torek ob 4. popoldne. V koči slučajno navzoči tajnik savinjsko podružnice Planinskega društva g. nadučitelj Anton Zdolšek iz Gornjega grada je s Kajzeljem takoj odhitel proti mestu nesreče, a sta se morala vrniti vsled noči in bližajoče se nevihte.
Drugi dan ob eni uri popoldne sta prišla iz Solčavo dva vodnika, ki pa nista mogla ničesar opraviti. Šele v četrtek so jo posrečilo g. Zdolšku s pomočjo šestih vodnikov dobiti ponesrečenega Tavzherja. Bil jo mrtev, pri padcu si jo bil razbil glavo. Okoli pol 8. zjutraj so spravili na Okrešelj in od tam v Solčavo.
Prisotni planinci in prijatelji so mu na zadnji poti napravili iz planinske, ga cvetja dva velika venca. Njegovo truplo prepeljejo v Ljubljano tekom današnjega dneva.
Jutro, 2. julij 1921
Tragična smrt mladega turista
Slovenski narod (1921) - Dnevne vesti: Včeraj smo med dnevnimi vestmi kratko zabeležili, da je mladi turist dijak Karel Tauzher v stenah Turske gore ostal vsled padca mrtev in da so ga našli. O tragični smrti mladega turista smo prejeli še naslednje, točnejše podrobnosti. Bilo je v torek okoli 4. popoldne. Oba mlada turista sta že preplezala precejšen in zelo nevarni del visoke severne stene Turske gore na levi strani Turskega žleba v smeri od koče na Okrešlju. Od snežišča sta jo udarila kar v skalovje in sta poskušala preplezati več sto metrov visoko a strmo steno. V težki situaciji sta z mladeniško vztrajnostjo že prišla skoro do vrha kamina, do položaja, ki je bil najnevarnejši Energični Kajzelj je plezal prvi, za njim vztrajni in zvesti njegov prijatelj Dragutin. Za trenutek si je hotel na spodnji polici stoječi Tavzher popraviti plezalke. V tem trenutku pa je naenkrat na zgornji polici stoječi Kajzelj začutil siloviti sunek in potegljaj vrvi. V levi roki vrv držeč na zelo opasnem mestu, se je uprl sunku, a vrv mu je levo dlan tako močno zarezala, da mu je napravila rano skoro do kosti. Kmalu pa je zagledal drčati po vratolomni strmini svojega prijatelja z glavo naprej. Za moment se mu je izgubil. Po daljšem času pa ga je zapazil, kako je obtičal med čermi, kakih sto metrov spodaj. Bil je v resnici grozen in pretresljiv prizor!
Vsa grozna tajnost planinskega sveta je stopila mladeniču pred oči. Kaj storiti? Ali hiteti prijatelju na pomoč? Kam sedaj? Videl je mladi Kajzelj, da prijatelj v čereh leži nepremično, brez vsakega glasu ...
Videč brezuspešnost in težavnost situacije je napel zadnje moči in sile po truda polni turi — kajti preje sta napravil s težkimi nahrbtniki, napolnjenimi provijanta za več dni, turo od Bistrice preko Kotličja na Okrešelj, od 3. zjutraj do 9. dopoldne — in je prišel na pot od koder se je potem spustil po Turskem žlebu h koči, kamor je dospel okoli pol šestih zvečer. Tam je javil grozno nesrečo. Navzoči tajnik Savinske podružnice S. P. D. g. učitelj Anton Zdolšek z Gornjega Grada je takoj hitel z njim nazaj na mesto nesreče. Nastop noči in bližajoča se nevihta sta povzročila, da sta se vrnila v kočo.
Prva rešilna ekspedicija je prišla drugi dan iz Solčave, dva vodnika od Piskernika. V sredo ob 1. popoldne so dospeli po ovinkih po Turškem žlebu na kraj od koder je ekspedicija zmogla ugotoviti le dejstvo, da mladi turist leži na prejšnjem kraju — mrtev. Maloštevilna ekspedicija se je na to povrnila.
V četrtek je dospela iz Solčave pod vodstvom g. Zdolška močnejša, šest vodnikov in planincev broječa ekspedicija. Po napornih pripravah se jim je posrečilo spraviti mrtvega mladeniča nižje, dalje na spodaj ležeče snežišče pri vstopu v stene. Oba turista, kakor se je videlo, sta bila že obvladala dobri dve tretjini vratolomne plezalne ture. Ekspedicija je potem položila nesrečnega Tavzherja na provizorične nosilnlce in ga odnesla do koče. Med padcem si je bil Tavzher razbil popolnoma vso glava Smrt je morala nastopiti vsled poškodbe možganov.
Na Okrešlju so prijatelji in navzoči turisti okrasili truplo s planinskimi cvetkami. Spletli so mu dva velika venca iz raznih planinskih rož za zadnjo pot. Odnesli so ga potem v Solčavo. Kakor čujemo, prepeljejo mlado žrtev planin v avtomobilu tekom današnjega dneva v Ljubljano, kjer ga potem pokopljejo.
Dijak Dragotin Tavzher je bil med planinci in tudi starejšimi turisti zelo priljubljen in simpatičen. Bil je vnet in zvest ljubitelj naših planin. Njegov prijatelj Vladimir Kajzelj se je včeraj v petek povrnil v Ljubljano.
Slovenski narod 3. julij 1921
Pogreb
Slovenec (1921): Turistovski klub »Skala« opozarja vse svoje člane, da se sigurno udeleže pogreba svojega ravnokar izgubljenega tovariša Karla Tauzherja, ki se vrši v nedeljo ob 3. uri popoldne. Tovariši naj se zberejo točno ob tričetrt na 3. na pokopališču sv. Krištofa pri mrtvašnici.
Slovenec, 3. julija 1921
5/1921
28. junija 1921 se je 16-letni Karleto Tauzher, dijak in skalaš iz ljubljanske nemške plemiške družine, ki je bila tedanja lastnica graščine na Zduši pri Mekinjah, smrtno ponesrečil pri plezanju prvenstvene smeri v severni steni Turske gore (2251 m, Kamniško-Savinjske Alpe, Atlas 85 B 1). Soplezalec, 16-letni Vladimir Kajzelj, ki je kot prvi s skrajnim naporom zmogel izstopni previs, se je nato odvezal (kot je bila do tedaj navada) in ga varoval samo z rokami. Tauzher je kot drugi v navezi iz neznanega razloga padel. Vrv je zaradi sunka varujočemu posnela kožo na dlaneh in jo je spustil iz rok. Tauzher je razbit podlegel v dnu zajede, 150 metrov nad vstopom v grapo. Soplezalec je po nesreči sam izplezal in tekel po pomoč.
Reševat so ga prišli tovariši skalaši, vendar so po nekaj poskusih odstopili. Iz stene gaje rešil 71-letni gorski vodnik Martin Ošep, po domače Martin iz Solčave, ki je sam, bos in z vrvjo čez pleča splezal do njega. V izpostavljeni in težavni steni ga ni mogel nositi, zato ga je spustil po steni navzdol, sam pa je sestopil po smeri, po kateri je priplezal do njega.
Spomin in opomin gora - France Malešič, Didakta 2005