Tone Škarja: podnaslov Alpe — Kavkaz — Himalaja
Založnik Planinska zveza Slovenije, junij 2011 - uredil France Malešič
PO SVOJI SLEDI
Alpe - Kavkaz - Himalaja
Avtor: Tone Škarja
Uredil: France Malešič
Jezikovni pregled: Stanko Klinar
Oprema in računalniški prelom: Gregor Stušek, DID d.o.o.
Vinjeta: Danilo Cedilnik - Den
Slika na naslovnici Večer na Brani, Simona Škarja
Fotografije v knjigi so iz avtorjevega arhiva.
Založila in izdala: Planinska zveza Slovenije
Za založbo: Božidar Lavrič
Evidenčna številka založbe: 347
Tisk: Tiskarna Schzvarz, Ljubljana
821.163.6-94 / 796.52(407.4):929Škarja T.
ISBN 978-961-6156-96-7
COBISS.SI-ID: 255784704
Trda vezava, 414 strani (21 cm x 26 cm), barvni tisk (na umetniškem papirju): 250 črnobelih in 461 barvnih fotografij ... Akcijska scena (do 15. avgusta) 39,92 evra, redna bo 49,90 evra ...
Nemesto uvoda poobjavljamo začetek prvega poglavja:
I. VPRAŠANJE USODI:
ZAKAJ?
Odisej se ne vrača, da bi ostal,
temveč da bi znova odrinil.
Bernhard Schlink
Vsak odhod je samo začetek
povratka, to je to.
David Albahari
Uganka življenja in smrti
Več kot pol stoletja življenja v gorah in z gorami je minilo med dvema dogodkoma ali turama, po svoje zelo različnima, na neki način pa sorodnima, z istim duhom in enako naklonjenostjo (le koga ali česa?). Prvič se je zgodilo za prvomajske praznike leta 1955 v Kamniških Alpah, drugič sredi poletja 2006 v severni steni Triglava. In ko sem prelistal zapiske in spomine o teh vmesnih petdesetih letih, sem se zgrozil pred nedoumljivostjo življenja in pred uganko, zakaj je nekaterim dovoljeno kar naprej opravljati popravne izpite, in zakaj druge že prva napaka izloči za vedno.
Leta 1955 je minevalo prvo leto moje službe in s sošolci iz elektro odseka Tehnične srednje šole smo se še kar pogosto dobivali. Ne spomnim se, kdo se je domislil, a z Ivanom Konciljo in Stanetom Koprivnikarjem smo se za prvomajske praznike odpravili v hribe, v Kamniške. Stane s hribi ni imel nobenih izkušenj, Ivan nekaj več, sam pa sem Kamniške že prehodil in bil na Triglavu, vedno pa le poleti, v suhem, večinoma le z očetom in bratom. Odpravili smo se na Kamniško sedlo. Zima je morala biti bogata s snegom, saj ga je bilo že v gozdu nad Klinom toliko, da smo pogosto izgubljali pot. Bilo je vroče in malo pod kočo so skozi luknje v ledu bruhali pravi arteški studenci. V prepolni koči nismo imeli kaj delati, pa smo se odpravili na Brano. Zaradi debele snežne odeje poti ni bilo, pa smo jo ubrali kar na greben, ki se z roba sedla dviga proti vrhu. Skalovje Šije, kot se greben imenuje, je bilo precej kopno in ne spominjam se kakih posebnih težav. V led med skalami smo ...