Gorenjski glas, planinski kotiček - Jelena Justin: Storžič (2132 m) - Gora piramidalne oblike je priljubljen vrh v vseh letnih časih. Trenutno je njena severna stran še povsem zimska, jaz pa že rahlo naveličana snega, zato sem se odločila, da se na njeno teme povzpnemo po grebenu.
Priostrena piramida, ki je na vseh panoramskih razglednicah Kranja. Zame najlepša pot nanjo vodi iz tržiškega konca, najbolj obljudena pa je tista iz Preddvora. Tokrat se bomo na vrh Storžiča podali iz vasi Povlje prek grebena Psice. Čudovita grebenska pot, ki je v večini vodnikov označena kot zahtevna, je tipična grebenska pot, saj gre nekaj časa gor pa dol pa spet gor in spet dol.
Odpeljemo se do Trstenika in nadaljujemo naprej do vasi Povlje. Peljemo se skozi vas, na koncu katere se cesta strmo dvigne. Parkirišče na desni strani nam da vedeti, da bomo tukaj pustili jeklenega konjička. Smerokaz nas usmeri v gozd. Spodnje višinske metre hodimo po t. i. Dolenčevi poti, ki pelje na Veliko Poljano. Pot je že na začetku precej strma, a se strmina občasno unese. Dvakrat bomo prečili cesto, nato pa bo pot kmalu zavila ostro levo in naravnost navzgor. Ko bomo pri prvi okrepčevalnici, kakor je zapisano na leseni tabli, bomo na razpotju. Zavijemo levo in sledimo markacijam. Takoj po razcepu teče pot naravnost, brez vzpona, nato pa se začne spet strmo dvigovati. Kmalu zavije ostro desno in se povzpne do gozdne ceste. Sledi strm vzpon po cesti in markacije nas opozorijo, da krenemo levo po travniku do Velike Poljane. Do planine smo potrebovali približno 1 uro in 30 minut. Nadaljujemo naprej do sedla med Grebencem in Psico na nadmorski višini 1410 m. Smerokaz nas usmeri desno na gozdno stezo, ki se v kratkih okljukih začne strmo dvigovati skozi bukov gozd. Pot zavije rahlo desno in tudi strmina popusti. Kmalu dosežemo konec gozda in razpotje; desno oz. naravnost nas usmeri lažja pot na Storžič, levo pa zavije zahtevna pot na Storžič čez Psico. Sledimo markacijam v levo. Na začetku pot poteka med ruševjem in redkimi drevesi, nato pa se ponovno strmo zagrize v gozd. Strmina narašča in mestoma je teren izpostavljen. Pot nas pripelje na greben, ki je precej razgleden, tudi dokaj izpostavljen. Dosežemo neizrazit vrh Psice, 1769 m. Z vrha Psice se pot precej spusti, potem pa se zopet vzpenjamo po izrazitem, izpostavljenem grebenu. Mestoma nam je v pomoč nekaj metrov jeklenice. Pot je seveda tipična grebenska; mal gor pa dol pa bolj gor pa spet malo dol … Ko se nam z leve strani pridruži zavarovana plezalna pot skozi Žrelo, nas čaka le še pot navzgor in nekaj poplezavanja po izpostavljenem zahodnem grebenu. Prehodi so odlični, plezanje je na nekaterih mestih zavarovano, občasno pa si moramo pomagati tudi s prijemanjem za golo skalo. Naj nas ne zavede, kaj in kje je vrh Storžiča. Na eni od grebenskih točk bo videti, kot da je na sedlu med dvema vrhovoma, na naslednjem ovinku pa nam bo jasno, da je bila le optična prevara, da je vrh še bolj zadaj, kot smo mislili. Ampak ni težko; splača se "pomatrat". Z Velike Poljane čez Psico do Storžiča smo potrebovali približno 2 uri in 30 minut.
In na vrhu Storžiča: razgled, ki vabi in polni izpraznjene baterije. Na jugu in proti zahodu je pred nami gorenjska ravnina; vse od Ljubljane prek Kranja do Radovljice in Bleda. Na obzorju daleč stran se visoko dviga slovenski očak, v vsej svoji lepoti pa tudi drugi Julijci. Pogled proti vzhodu se ustavi na Kočni, Grintavcu, Mrzli gori, Kalškem grebenu ter Krvavcu. Na severni strani je pred nami pogorje Košute, planina Veliki Javornik, Stegovnik, na avstrijski strani pa Pristovški Storžič ter Obir. Šmarna gora na jugu je videti kot malo večja krtina, pogled pa potuje vse od Polhograjskega hribovja do Snežnika.
Storžič nam ponuja vrsto možnosti za sestop, a ker nas jekleni konjiček čaka v Povljah, predlagam, da izberemo tisti najhitrejši sestop po žlebu mimo Karničarjeve koče na planini Javornik. Srečno!
Nadmorska višina: 2132 m
Višinska razlika: 1518 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 5 zvezdic
Jelena Justin