Miroslav Kajzelj: Knjiga je nastala zato, ker je danes mnogo vzorcev kmečke kulture že opuščenih in komaj sledljivih, a je bilo z njih ponekod še zadnji hip mogoče pomesti prah in jih zabeležiti za prihodnost ...
Miroslav Kajzelj
BOVŠKO.
OD DOLINE DO PLANINE
Oris tradicionalnega gospodarjenja
Založila: DEBORA, Ljubljana
Risbe in oblikovanje: M. Kajzelj
Recenzenti: dr. Živa Deu, dr. Naško Križnar
in arhitekt Janez Bizjak
Uredil: Janislav Peter Tacol
Angleški prevod: Valerija Karba
Lektoriranje: Manja Gorinšek
Tisk: SCHWARZ, Ljubljana
Format: 22 cm x 23 cm; 376 strani
Vezava: Trda
Ljubljana, 2011
ISBN 978-961-6525-70-1
COBISS.SI-ID: 253790720
Cena: 39 €
Kot zapiše avtor v prologu, ta knjiga predstavlja nekakšno sestavljenko iz drobcev nekdanje kmečke kulture na Bovškem. Samo delo ni etnološko, čeprav vsebuje mnogo etnografskih sestavin. Podprto je z besedo, ki temelji na pisanih virih, z bogato fotografijo in risanimi prilogami, s katerimi je avtor, po poklicu arhitekt, prikazal arhitekturo objektov in njihovo umeščenost v prostor, pri že propadlih pa na podlagi še zadnjih ostankov na papirju izvedel rekonstrukcijo značilnih bovških poslopij.
Planina Polovnik, rekonstrukcija
Knjiga je sestavljena iz več delov, trije od njih se skrivajo tudi v samem naslovu knjige. Gre namreč za visokogorsko poselitev in objekte, ki so se uporabljali le določen čas v letu. Ker pa se je način življenja spremenil, je večina teh zgradb že izgubila svojo namembnost; nekatere propadajo, druge so morda postale počitniške hiške. "In čez generacijo ali dve bo ta del naše stavbne dediščine ohranjen le še na straneh tega izjemnega literarnega dela," je zapisala dr. Živa Deu.
Razvaline planine Polovnik danes. Spredaj ostanki velike cisterne za vodo. Po pripovedi pastirjev je nekoč trop koz prišel na ravno streho cisterne, ki ni zdržala teže živali in se je vdrla. Ob tej nesreči so se jim štiri koze v cisterni utopile.
Miroslav Kajzelj je skoraj dve desetletji deloval na Bovškem in spisal tudi dve knjigi; Bovška hiša, 1997 in Bovška hiša po velikonočnem potresu, 1999 (obe založila Debora).
V tej, Od doline do planine pa nam z obilico informacij, ki so terjala leta terenskega dela in brskanja po arhivih in spominih še živih domačinov, predstavlja zanimivo življenje nekega tradicionalnega gospodarskega življenja, ki je nekoč v dolini mlade Soče potekalo v nenehnem gibanju in spreminjanju. Življenje ljudi in živine od doline do planine, se namreč vrti v treh krogih, ki se dogajajo na različnih lokacijah, a se med seboj ves čas prepletajo. Krogi so zarisani med dolinskim gruntim, prestajo in planino.
Ostanki planine Zajavor nad dolino Zadnjico leta 1973 (foto Križnar) in njeni ostanki danes.
Življenje v prvem krogu se je odvijalo v osmih mesecih, od jeseni do pomladi. Ta čas so ljudje lahko delali doma, na poljih in živina se je pasla na domačih travnikih.
Z majem je nastopil drugi krog, ko so živino odgnali v prestaje, ki so predstavljale vmesno stopnjo do planin, tja pa se je z živino odpravila tudi večina družine. Prestaje niso bile hudo odmaknjene od gruntov, tako da so se lahko kmetje občasno vrnili in doma postorili najnujnejše. Živina se je pasla ob prestajah toliko časa, da je sneg na visokih planinah skopnel, čas preden je zgoraj zrasla primerna paša, pa so izkoristili za popravilo in pripravo objektov na planinah, na dolinski grunt pa so se vračali kositi in spraviti travo, ki se je med tem razrasla na travnikih.
V tretjem krogu koncem junija, so živali odgnali na planino, kjer so ostale nekako do začetka oktobra. Vmes se je trava obraščala tako na prestajah kot doma, kmetje so se občasno vračali h košnji, nato pa so se z jesenskim hladom vsi skupaj vrnili domov v dolino, kjer je živina prišla do svoje poslednje sveže paše pred zimo.
Drobnico so šele tedaj pripuščali, da je bila breja naslednjih pet zimskih mesecev, do naslednje pomladi, ko so vsi skupaj ponovno vstopili v prvi krog ...
Dušan Škodič