Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Večer, 25.08.1977

25.08.1977

Planinski tabor v Krnici

Planinsko društvo Maribor-Matica je tudi letos organiziralo planinski tabor za mlade planince. Stal je v Krnici pri Kranjski gori in je trajal od 30. julija do 7. avgusta.' Udeležilo se ga je 60 mladih planincev iz raznih mariborskih osnovnih šol. Letos je bil prvič pod šotori. Vodja tabora je bil Srečko Pungartnik, inštruktor planinstva.
Udeleženci tabora so opravili ture na Jalovec, Spik, Mojstrovko, Sleme in v dolino Tamarja. Čas so si krajšali s športnimi tekmovanji, ob večerih pa s kulturnim programom ob tabornem ognju. Imeli so tudi nekaj planinskih predavanj.
Po mnenju vseh udeležencev je tabor odlično uspel in mladi planinci so se vrnili domov z najlepšimi vtisi in spomini.

IGOR NAPAST


PD MARIBORSKI TISK priredi 3. in 4. septembra vzpon na Bavški Grintovec. Prijave sprejemata do 30. avgusta Silva Donko in Albina Pirker. Voldil bo Franci Vrezner.
PD MARIBORSKI TISK priredi v soboto, 10. septembra, izlet na Šorško planino. To bo hkrati srečanje s planinci ČGP Delo. Prijave sprejema Silva Donko, vodil bo Tone Potočnik. Cene za člane PD MT 130, za druge 180 dinarjev.
PLANINSKA SEKCIJA DTV PARTIZAN ŽELEZNIČAR MARIBOR priredi od 9. do II. septembra izlet po Zasavski planinski poti: Rimske Toplice— Kopitnik - Gore — Kal — Mrzlica — Partizanski vrh — Čemšeniška planina - Zagorje. Prijave pri Danilu Floreninu, vodila bo Anica Paulič.
PD ŽELEZNIČAR MARIBOR sporoča, da bo odhod na Triglav jutri ob 21.17 iz Maribora.
PD ŽELEZNIČAR MARIBOR
Priredi 3. septembra izlet na Uršljo goro. Odhod z vlakom ob 5.26, do Raven na Koroškem. Vodil bo Janko Drolc.



 

četrtek, 25. avgust 1977, ob 11:00, Inko Bajde, ogledov: 900

Večer - Milan Cilenšek: Triglav - Inko Bajde: vzponi tudi v kanjonih; Nova smer v Sfingi - Igor Napast: Planinski tabor v Krnici - Izleti: PD Mariborski tisk; Planinska sekcija DTV Partizan Železničar Maribor;  PD Železničar.

Triglav...

Ogromni skladi skalnih sten — trdni, čvrsti, mogočni!
Triglav! Že samo njegovo ime vzbuja silno spoštovanje pred veličastnostjo naših gora, vzbuja neizmerno hrepenenje po srečanju z njimi, predvsem pa z njihovim najvišjim vrhom. Le kateri Slovenec in Jugoslovan še ni želel stopiti na vrh očakov kranjskih siv'ga poglavarja? Le kdo si ne zaželi — vsaj enkrat v življenju — naužiti se neizmernega razgleda z njegovega vrha?
Tudi letošnje poletje je Triglav obiskalo tisoče planincev. In jih bo še. Resda je v naših gorah še veliko vrhov, ki so celo lepši od Triglava in s katerih razgled ni prav nič manj obsežen kot z vrha Triglava. Pa vendar: streha domovine je magnet, ki vleče, mami, privablja. Vsaj enkrat, enkrat samkrat da bi bil gori, hrepeni marsikdo.
Dom Planika, ki ždi tik pod vrhom, ponuja varno zavetje, le žal, da je že zdaleč zdaleč premajhen za vse, ki žele na vrh. Pravim: ždi! Pa res ždi? Dom Planika mogočno stoji na majhni vzpetini — na Ledinah — tik pod južno steno vrha Triglava, videti ga je moč skorajda z vseh vrhov jugovzhodnih Julijcev, turisti, ki se z gondolo povzpno do Ski hotela na Voglu, ga občudujejo z razgledne terase — seveda skozi daljnogled. . .
In natanko na današnji dan prihodnje leto bomo slavili dvestoletnico, kar so se na Triglav povzpeli prvi gorniki; to so bili bohinjski lovci Luka Korošec, Matija Kos in Štefan Rožič ter ranocelnik Lovrenc Willomitzer iz Stare Fužine. Vzpenjali so se prav po južni poti — tudi čez Ledine, kjer je danes dom Planika. Zato bo vse leto 1978 potekalo v znamenju tega — za takratne razmere gigantskega podviga: dvesto let prvega pristopa na Triglav.
"Triglavski" župnik Jakob Aljaž, ki je dal leta 1895 na svoje stroške postaviti na vrhu Triglava stolp, ki je po njem dobil ime Aljažev stolp, ni zaman zložil tiste prelepe, mogočne pesmi: "Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan. . ."
Triglav! Mogočna, nepozabna gora, prestol treh božanstev: vode, zemlje, zraka. Triglav! Želja in hrepenenje vsakega gornika. . .

Besedilo in posnetek: MILAN CILENŠEK


Vzponi tudi v kanjonih
"RANGERJI" PREVERJAJO ZNANJE, OPREMO IN NAČRTE ALPINISTOV, PREDEN JIM DOVOLIJO PLEZANJE V STENAH KANJONOV

Zadnja Številka alpinistične revije Mountain prinaša dva zanimiva, obsežna in poučna članka o plezalnih vzponih v stenah Črnega (Black) in Velikega (Grand) Kanjona v Ameriki. Plezalca Ed Webster in Pat Littlejohn sta svoje pisanje opremila z lepimi posnetki sten, v katerih sta uresničila svoje načrte. Zanimivo je, da so granitne stene ponekod visoke tudi več kot 600 metrov. Webster pravi: "Nikoli doslej še nisem videl tako orjaških skladov granita in tolikih streh kot prav v stenah Black in Grand Kanjona."
Seveda pa v Ameriki ni mogoče, da bi plezalci plezali, kjerkoli bi se komu zahotelo. Narodne parke namreč nadzorujejo tako imenovani "rangerji", ki pred vsako nameravano turo alpiniste dodobra preverijo o njihovem znanju, opremi in seveda tudi namenih, ki jih imajo v steni, preden jim vzpon sploh dovolijo. Tudi Ed in Pat sta imela podobne težave, kajti poskusi vzponov v omenjenih kanjonih so bili doslej le izjemen primer, bržkone tudi zato, ker so stene izredno zahtevne.

I. BAJDE


Nova smer v Sfingi

Franček Knez in Jože Zupan (oba člana AO Celje) sta v Sfingi (Triglavska severna stena) preplezala novo smer, ki poteka desno od Sfinginega obraza. Za vzpon sta potrebovala 14 ur. Oba plezalca sta v treh urah ponovila še Prusik-Szalayevo smer v Triglavu. Dolžan in Kraševec, celjska alpinista, sta v Dolomitih ponovila Preussovo poč ter steber Paternkofla.

I. B.





eXTReMe Tracker