Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Večer, 18.08.1977

Večer - Milan Cilenšek: Pričakujejo 3000 Ljudi; Rož in Podjuna - kot pesem - Inko Bajde: 600 alpinistov na Elbrusu - Drugo Iz planinskih društev; Izlet na Boč.

Pred dnevom planincev 77

Pričakujejo 3000 ljudi

Vsakoletno tradicionalno srečanje slovenskih planincev — običajno ga priredijo drugo nedeljo v septembru, ko se tudi uradno konča planinska sezona — bo letos v Prekmurju. Na svojem prazniku — dnevu planincev '77 — se bodo slovenski gorniki zbrali v Gornjih Petrovcih na Goričkem, slavje pa bo v nedeljo, 11. septembra.
Planinstvo je v Pomurju manj razvito, in prav zato so Pomurci že predlani izrazili željo, da bi priredili dan planincev na njihovem — morda res neplaninskem območju, ki pa zato ponuja celo vrsto drugih mikavnosti.
Prireditelji pričakujejo, da se bo proslave udeležilo 3000 planincev iz vse Slovenije, saj bo - npr. - iz Ljubljane pripeljal v to kmetijsko pokrajino v Sloveniji udeležence kar posebni vlak. Kaj pripravljajo pomurski planinci svojim planinskim prijateljem iz drugih krajev Slovenije, kako bo nasploh potekal letošnji dan planincev — vse to bodo prireditelji povedali na sestanku, ki bo prihodnji četrtek v tovarni oblačil in perila Mura v Murski Soboti.
Vendar namen dneva planincev ni samo v srečanju tisočev planincev in drugih ljubiteljev gora. Na ta dan se odpravijo v gore številne "planinske čistilne ekspedicije", ki temeljito počistijo pota in vrhove. Žal je med planinci še veliko takih, ki jim varstva okolja in naših lepih gora ni dosti mar, saj odvržejo ostanke hrane in odpadke, kjer se jim zljubi. In prav na dan planincev bodo marljivi "gorski čistilci" zopet počistili gore, ki naj bodo — ne samo veličastne in lepe, ampak tudi čiste!


M. CILENŠEK

Rož in Podjuna - kot pesem


NEPOZABEN RAZGLED Z OBIRJA, SLOVENSKE GORE NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM, KI PA JO - ŽAL - OBIŠČE KAJ MALO SLOVENCEV IZ MATIČNE DOMOVINE


Le dober skok od državne meje - bodisi s štajerske bodisi z gorenjske strani - leži na jugovzhodu avstrijske Koroške masiv Obirja. Njegova najvišja točka Ojstrc (Hochobir) doseže višino 2142 metrov, in iz doline je ta vrh videti, kot da bi bil priostren. Odtod ime.
Obir je izrastek na severu Karavank in je pravzaprav samostojna gora, saj ga od osrednjih in vzhodnih Karavank, ločijo Obirski potok in sedlo Sajda z južne strani, z zahodne potok Hmeliska Borovnica, z vzhodne pa potok Bela.
Razgled z vrha Obirja je tako širok, da ga zlepa kaka gora ne ponuja tako bogatega. Na levi je slikovita dolina Rož, izza katere ga splava pogled vse do Visokih Tur. Rahlo desno je pred planinčevimi očmi ves Celovec, celo košček Vrbskega jezera se še vidi Mali Obir (1947 m), vzpetina tik pred Ojstrcem, zakriva del Podjune, sicer pa je ves desni del Podjune kot na dlani. Čudovit je pogled na koroška jezera — kot srebrni biseri se zrcalijo v dolini; dokaj jasno je videti na Dravskem jezeru most, ki se v 600 metrov dolgem loku pne čez zajezeno reko južno od Velikovca. Na vzhodu se boči kvišku Peca, najveličastnejši pa je pogled proti jugu — na venec Kamniških in Savinjskih Alp ter Karavank.
Dostop na Obir je izredno lahek. Do Kapelske koče (Eisenkappler Huette), ki_ leži v višini 1640 metrov, je iz Železne Kaple speljana dokaj dobra, 15 kilometrov dolga makadamska cesta, vendar je tako ozka. da lahko po njej vozijo le osebni avtomobili in manjši avtobusi. Od koče pa je do vrha le slabo poldrugo uro. Pot je sprva umirjena strma, od Velike ravni (Napoleonsattel) naprej pa je položna. In ves čas vodi po mehki trati, ki jo krasi gorsko cvetje.

VEDNO BO KAKŠNA POSTELJA NA VOLJO
"Skupno premoremo 51 ležišč," sta dejala oskrbnika koče Rochus Meinigg in njegova žena Katarina. "Seveda pa vsa ležišča niso enake kakovosti. V sobotah imamo 17 postelj, 14 ljudi lahko spi na skupnih ležiščih, medtem ko imamo  tik pod streho še 20 zasilnih Ježišč. Zato je tudi cena prenočišč različna: od 10 do 50 šilingov."
Zapozneli planinec bo v Kapelski koči vedno našel prenočišče. "Ne glede na to, da nas je od 1. maja, ko smo kočo odprli, obiskalo že več kot deset tisoč ljudi, se še vedno najde kaka postelja," je poudaril oskrbnik Meinigg. "Med planinci je namreč izredno veliko v turistov, ki letujejo na Koroškem, in ker se lahko pripeljejo z avtom vse do koče, jim preostane le ura in pol pešačenja na vrh. Tako porabijo za izlet na Obir le en sam dan — in zaradi tega jih ne prespi veliko pri nas."
V Kapelski koči bodo planincu postregli golaž, juho, klobase ali kakšno podobno preprostejšo jed. Škoda je prevzaprav, da gostu ne morejo ponuditi tudi svežega ali kislega mleka, ko pa se po pobočju Obirja — vsaj na tistem predelu, kjer vodi pot od koče na vrh — pase več kot 50 krav!

Kapelsko kočo — lično leseno planinsko postojanko, ki stoji na planini Na jezercah (Seealm) - so zgradili leta 1954, lastnik koče pa je Avstrijski turistični klub (Oesterreichischer Touristenklub) v Železni Kapli. Koča je odprta od 1. maja do 15. oktobra. In ne glede na to, da je do Obirja zares le kratek skok, je med gosti te prelepe gore kaj malo Slovencev iz matične domovine. Zares škoda. Kajti Obir je slovenska gora, prebivalci na njem in okoli njega so Slovenci, pa vendar se je nekako izmikamo. Pa je z nje razgled tako lep kot pesem — predvsem na pokrajino, kjer že tisoč let in še več prebivajo Slovenci. Da vseh drugih obirsklh lepot sploh ne omenjam!


Besedilo in posnetki: MILAN CILENŠEK






 

18.08.1977

600 alpinistov na Elbrusu
Alpinisti sovjetske KabardinoBalkarske republike so v počastitev 60-letnice oktobrske socialistične revolucije organizirali alpiniado in množičen vzpon na najvišji vrh Centralnega Kavkaza — 5633 m visoki Elbrus. Na to veliko alpinistično manifestacijo so povabili tudi prijatelje iz Poljske, Češkoslovaške in Madžarske. Na novo zgrajena žičnica je ude-
ležence alpiniade popeljala do postaje Svet na višini 3440 m, od koder so se 22. julija povzpeli na vzhodni in zahodni vrh Elbrusa.
Morda je sedaj streha Kavkaza celo za kak meter nižja, saj je na njej stalo kar 600 udeležencev srečanja.

I.B.


Iz planinskih društev

SLOVENSKE KONJICE - 37 mladincev in pionirjev se je udeležilo prvega tabora mladih planincev, ki so ga priredili na Klemenči jami pod Ojstrico. V Slovenskih Konjicah delujejo štiri planinska društva, ki vključujejo več kot tisoč članov.

F. M.

VUZENICA-MUTA - čIani PD Vuzenica-Muta bodo 20. in 21. avgusta že četrtič zapored priredili izlet na Triglav in ŠSkrlatico. Pričakujejo, da se bo vzpona udeležilo 50 planincev.

H. J.


Na Boč
PD MARIBOR-MATICA priredi v nedeljo, 21. avgusta, izlet v Stoperce, Stari grad (Sveta Ana), Lovski dom, Formile, na Boč in v Poljčane. Odhod ob 5. uri z avtobusom v Ptuj in Stoperce. Hoje bo šest ur. Ob slabem vremenu izleta ne bo. Vodil bo Jože Dolinšek.



 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti