Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Atlante orografico delle Alpi. SOIUSA


Naslovnica


ponedeljek, 28. julij 2008, ob 10:10, Franci Savenc, ogledov: 928

Goropisni atlas Alp - Sergio Marazzi: podrobna delitev na 2 dela, 5 velikih sektorjev, 36 sekcij, 31 relativnih sektorjev, 132 podsekcij in 30 relativnih sektorjev ...

Atlante orografico delle Alpi. SOIUSA

Suddivisione orografica internazionale unificata del Sistema Alpino

Sergio Marazzi

 


Planinski vestnik, maj 2006, str. 80-81

Goropisni atlas Alp

Atlante orografico delle Alpi. SOIUSA: Suddivisione orografica internazionale unificata del Sistema Alpino, Sergio Marazzi, Priuli & Verlucca, Scarmagno (Torino), 2006 

Knjižni trg je prepoln vsakovrstnih in tudi bolj ali manj razkošno opremljenih publikacij, vendar so med njimi razmeroma redke resnične novosti. Ena takšnih je pravkar izšli Goropisni atlas Alp Sergia Marazzija, ki je »z razumom in ljubeznijo« pregledal dosedanje delitve in imenovanja Alp ter njihovih skupin in tako sledil potrebi, da bi spremenil »naravni nered« v »kulturni red«. Opravil je izjemno zahtevno delo, ko je pregledal neštete publikacije (od slovenskih so navedene Miheličeve Julijske Alpe, Klinarjeve Karavanke, Fickove Kamniške in Savinjske Alpe, večavtorski Vodnik po slovenski planinski poti in Bil sem na Triglavu, žal vedno le prve izdaje iz 70. let 20. stoletja), zemljevidne prikaze in delne razdelitve.

Alpe od prelaza Bochette di Altare, ki jih loči od Apeninov, pa do vzhodnih obronkov pri Dunaju, Gradcu, Mariboru in Ljubljani in do godoviškega prelaza, kjer se začenjajo Dinarske Alpe, je razdelil in poimenoval po enotnih načelih. Predstavil je v Italiji do zdaj veljavno, a zastarelo razdelitev iz leta 1926 in delitev Alp ali le njihovih delov, ki je v rabi pri posameznih državnih planinskih organizacijah. Naj posebej navedem le dve delitvi: v italijanski iz leta 1926 so Julijske Alpe obsegale ves Visoki Kras in Gorski Kotar, k Alpam pa so prištevali tudi Nizki Kras od Vipave do južne konice Istre. Izhodišče za zdajšnjo delitev slovenskih Alp pa je leta 1984 pripravil Jurij Senegačnik, 1999 pa v Naravnogeografski regionalizaciji Slovenije, objavljeni v Geografskem atlasu Slovenije, kot soavtor dopolnil Miha Pavšek. Avtor se za sodelovanje zahvaljuje obema navedenima, pa Planinski zvezi Slovenije, Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo FAGG in osebno še Franciju Savencu ter Miroslavu Črnivcu.

Delitev Alp ponazarjajo številni nazorni zemljevidi in pregledne razdelitve na skupine višjega reda: oba dela Alp (Zahodne in Vzhodne Alpe, ki ju ločuje črta od Bodenskega h Comskemu jezeru), 5 velikih sektorjev, 36 sekcij, 31 relativnih sektorjev, 132 podsekcij in 30 relativnih sektorjev. Skupine nižjega reda so spet razdeljene na številne skupine.

Za nas je seveda zanimiva predvsem delitev slovenskih Alp, pa še ta je za naš prikaz mnogo preobsežna. Zato le nekaj »lažjih« primerov. Slovenske nekarbonatne Centralne Alpe so uvrščene v Jugozahodnoštajersko robno gorovje (= Kobansko) s Košenjakom, Radelco-Kapunarjem in Kozjakom v ožjem smislu – po zemljevidu sodeč stoji domačija, na kateri je bil rojen moj oče, tako v drugo- kot v tretjeimenovano območje, saj ju ločuje potok Čermenica, ki teče prav skozi to domačijo. Kaj pa Pohorje? Uvrščeno je v območje Slovenskih Predalp, ki se delijo naprej v Zahodne Slovenske Predalpe (Škofjeloško-Cerkljansko, Polhograjsko in Rovtarsko hribovje), Vzhodne Slovenske Predalpe (Posavsko hribovje) in na Severovzhodne Slovenske Predalpe, ki se delijo na Strojno s Pohorjem in na Vitanjsko-Konjiško hribovje (Paški Kozjak v širšem smislu). To zadnje je seveda že karbonatno.

Poglejmo še omejitev Julijskih Alp, ki so seveda del Vzhodnih Alp, v njih pa predstavljajo 34. sekcijo »Julijske Alpe v širšem smislu«. Te obsegajo območje med Jesenicami, Ratečami, Žabnicami, Pontebbo, Železno dolino, Pušjo vasjo, Glemino, Tarčentom, Nemami, Špetrom Slovenov (Čedad je izključen!), Korado, Soško dolino med Plavami in Mostom na Soči, dolino Bače, Petrovim Brdom, Selško Soro do Železnikov in vzhodnim robom Jelovice (Bled je izključen!). Črta, ki poteka od Mosta na Soči do Žage in po Terski dolini čez greben Muzcev na Karnico in po dolini Rezije do Resiutte (Na Beli), jih deli na Julijske Alpe v ožjem pomenu in na Julijske Predalpe. Delitev »pravih« Julijskih Alp na Vzhodne in Zahodne je ustaljena in jo tvorijo Ziljica, Jezernica, Predel, Koritnica in Soča do Žage.

Avtor uporablja slovenska imena tudi zunaj območja Slovenije, povsod tam, kjer je to smiselno, tako npr. Žabnice, Jezernica, Rudni vrh, Strma peč, Ivanac, Tilment, Južno Beneškoslovensko hribovje itn. Nekaj imen je popačenih, vendar zaradi tiskovne napake (npr. Loska stena, Koritnika, Klanska Skabina) ali pa so nerodno postavljena (npr. ital. Gruppo Lopiča-Muzcev, kar je slov. skupina Lopiča in Muzcev).

Vsekakor gre za zelo pomembno delo, ki bo tudi pri nas našlo interesente in najbrž tudi tako ali drugače odmevalo.

Tone Wraber

Oznake: BIB, PV, novosti
eXTReMe Tracker