Nedeljski dnevnik - Rok Mihovec: Naravni most na Kraškem robu
Njegova geološka prihodnost je bolj kot ne temačna, saj se bo prej ali slej namreč zrušil
V dolini Rižane se prej kraški svet v trenutku spremeni. Apnenec zamenjajo flišna tla in prej oster svet v trenutku dobi sredozemsko podnebje, vendar pa je meja med obema svetovoma pravzaprav hipna. V Sočergi smo še v flišnem svetu Istre, le kilometer stran, na vaškem pokopališču pri cerkvi sv. Kirika, pa spet na Kraškem robu. Od cerkve se vzdolž slovensko-hrvaške meje razprostira dva kilometra dolga stena, imenovana Veli Ba- din, se v manjši dolini prekine in se nato nadaljuje na hrvaško stran. Takoj ko zapustimo idilično cerkvico, stopimo na razbrazdan kraški svet. Edino naselje na slovenski strani je mala vasica Movraž. Nekdaj je bila to v celoti kulturna krajina, sedaj pa se pospešeno zarašča. Navkljub temu so vsepovsod vidne kamnite ograje, s katerimi so nekoč ogradili pašnike, na katerih so pasli živino. Nad stenami Sočerge svet pravzaprav ne bi mogel biti bolj divji. Vsa površina je divje razbita s številnimi škrapljami in prav posebej je treba paziti, kam stopimo. Kraško delovanje je izjemno močno. Pod stenami so nastali številni spodmoli in očitno je kraško delovanje, saj so lepo vidne zavese in rebra, ki jih navadno opazimo le v notranjosti kraških jam.
Na več mestih je razpokan
Tik predem se spustimo v Movraško valo, vidimo eno od najlepših zanimivosti - naravni most. Je del stene in zato ga lahko opazimo le od spodaj. Naravni most se pne v dolžino šestih metrov in je visok kakšne štiri metre. Kamniti most je debel okrog metra in pol in je na več mestih že pošteno razpokan, tako daje njegova geološka prihodnost bolj kot ne temačna. Prej ali slej se bo namreč zrušil.
Še bolj zanimivi so spodmoli pod kraškim robom. Stena je visoka 28 metrov in nekateri od spodmolov imajo strop na sedemnajstih metrih višine, ko stena dobi podobo morskega vala. Manjša dva spodmola sta široka le kakšnih trideset metrov, največji pa je dolg okrog 90 metrov in je prava paša za oči. Stena je obrnjena točno na jug in to povzroči spremembo v mikroklimi, saj je stena bistveno toplejša od okolice.
V skalovju kraškega roba na pomlad gnezdijo ptice, ki jih mnogi radi obiskujejo, športno plezanje pa je takrat prepovedano.
Čudoviti razgled
Za obisk stene je najlepše, če se najprej sprehodimo po vrhnjem robu Kraškega roba in se prebijamo med nizkim gozdom borovcev, puhastega hrasta, ruja in brinja. Z vrha se odpre lep razgled na kraške izvire rečice Bračane tik pod nami, ki je desni pritok reke Mirne že na hrvaški strani. Pogled nad dolino nam pokaže Buzet, za njim pa daleč v daljavi še mogočno kopo Učke že povsem na drugi strani Istre.
Po spustu v Movraško valo se je najlepše obrniti za 180 stopinj in spustiti pod steno. Najprej vidimo naravni most visoko na desni strani, nato pa se sprehodimo pod vsemi tremi spodmoli. Na koncu spodmolov je v steni ozka poč, po kateri se lahko ob jeklenicah in klinih spet povzpnemo nazaj na Kraški rob. Pokrajina ob južni slovenski meji je bila nekdaj bistveno bolj naseljena kot dandanes. V številnih vaseh je naseljen le še del hiš, nekdanja polja in travniki pa se zlagoma zaraščajo, vendar po krivici. Pokrajina je kot iz škatlice in prava paša za oči.
Rok Mihovec