Večer, Gore in ljudje - Pozdrav s Kavkaza - Milan Cilenšek: Koče na Loki ni več; Degnovih 70 let; Sedma številka Planinskega vestnika - S.Saje: V svojem prostoru - Izleti: PD Mariborski tisk; Mladinski odsek PD Maribor-matica; PD TAM Maribor; PD Maribor-matica; Planinska sekcija DTV partizan železničar Maribor.
Koče na loki ni več
PO SOBOTNEM POŽARU NA LOOKI POD RADUHO OD SMREKOVCA PA VSE DO GROHOTA NI PLANINSKE POSTOJANKE
Poročali smo že, da je v soboto, 10. julija, ob 12.10 izbruhnil požar v planinski koči na Loki pod Raduho. Koča, ki je bila last PD Luče, je pogorela do tal, škode pa je za 600.000 dinarjev.
V uredništvu nas je obiskal 44-letni elektromonter pri Elektro Maribor Edo Peklar ter nam povedal:
"Devetero planincev iz naše širše družine nas je bilo, ki smo se odločili za turo na Raduho. Že v planinski koči na Grohotu smo zvedeli za požar na Loki - onstran Raduhe. Pet se nas je v nedeljo po zavarovani plezalni poti odpravilo na vrh Raduhe in zatem na Loko. Pogled, ki se nam je ponudil, je bil skrajno žalosten: sredi livade, kjer je še dan poprej stala skromna, toda več kot prIjazna in gostoljubna koča na Loki, je bilo golo pogorišče, od nekdanje planinske postojanke je ostalo le nekaj opek, ki so sestavljale dimnik.
Oskrbnico koče Ano Fuldek smo srečali pri koči, vso skrušeno. Desno roko je imela obvezano, pod obvezami smo slutili hude opekline. Povedala nam je, da je izbruhnil požar, ko je pekla kruh. Lesena koča je bila seveda v hipu v ognju. Oskrbnica je skušala rešiti, kar se je rešiti dalo: žig koče, nekaj značk in vpisno-knjigo ter opremo. Že ko se je v ognjene zublje udirala streha, je oskrbnica stekla v nadstropje po denar: štiri tisoč dinarjev ji je - za ceno hudih opeklin - uspelo rešiti, dva tisoč dinarjev je zgorelo. In res smo na pogorišču tu in tam našli ožgane končke bankovcev," je bridko dejal Edo Peklar.
Šest ali sedem planincev, ki so bili v času nesreče v koči, je požrtvovalno pomagalo reševati a kaj, ko so bili plameni hitrejši! Pa tudi luški gasilci, ki so kmalu prihiteli na Loko, so bili brez moči: ker je bil rezervoar za vodo skoraj prazen, so lahko samo nemi opazovali, kako zublji požirajo kočo, ki je dajala gostoljubje planincem vse od leta 1910.
Za planinsko društvo Luče je izguba koče na Loki pod Raduho izredno hud udarec, za številne planince transverzalce prav tako. Sedaj namreč od Smrekovca pa do vse do Grohota ni zavetišča, in ta pot je dolga sedem in pol ure hoda - brez odmorov, seveda. Tako smo planinci zaradi požara izgubili v zadnjih dveh letih kar dve postojanki: 15. septembra 1974 je pogorela Kostanjevčeva koča na Dobrči, minulo soboto pa koča pod Raduho. In če k tema nesrečama prištejemo še plaz z Mojstrovke, ki je lanskega 1. ali 2. aprila porušil del Tičarjevega doma na Vršiču, tedaj si lahko kaj hitro izračunamo izgubo, ki je prizadela slovensko planinsko organizacijo. Pa bi le bilo dobro, ko bi društva dala vsaj enkrat na leto pregledati in očistiti peči in dimnike v svojih postojankah - še toliko prej, če so njihove postojanke lesene. In v naših gorah je lesenih postojank veliko. O tem, da bi morale biti planinske postojanke zavarovane, pa menda ni treba pisati posebej.
MILAN CILENŠEK
Degnovih 70 let
Srečala sva se - kot že tolikokrat - v uredništvu Večera, kjer ni tako redek gost. Ni in ni mogel prikriti veselja ob novici: Ribniška ostane planinska!
Te dni, bolje rečeno - v soboto, 17. julija, bo eden vidnejših Mariborčanov inženir Friderik Degen dopolnil 70 let življenja. Veliko večino tega časa je posvetil planinstvu, predvsem planinstvu v bližini doma, ki si ga je ustvaril v Mariboru, dasi izhaja iz Bistrice ob Sotli.
Čas, ko je že kot gimnazijec prišel v vrste - planincev, se je podaljšal v plodna delovna leta, ko je prevzemal zahtevnejše naloge - najprej kot odbornik mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva, po osvoboditvi pri gradnjah in obnovitvah Mariborske koče, zavetišč na Urbanu in na Pesniku, Ribniške koče ter koče na Žavcarjevem vrhu, bil je tajnik in nato predsednik planinskega društva Maribor-matica, član gospodarske komisije planinske zveze Slovenije, predsednik nadzornega odbora planinske zveze Slovenije in član nadzornega odbora planinske zveze Jugoslavije. Z njegovim imenom sta povezana napredek in vzpon Slovenskega planinskega društva; še vedno je eden tistih sodelavcev, katerih nasvet in strokovna ocena in pomoč so mladim najbolj dragoceni.
In kako se Degen ne bi prav posebej razveselil novice, da planinci ne bodo izgubili svoje postojanke na osrednjem Pohorju, postojanke, katere sopobudnik in sograditelj je bil tudi Friderik? Človek pač težko gleda propadanje nečesa, kar je s tovariši gradil z vso mladostno zagnanostjo in predanostjo. In koga izmed teh pionirjev ne zaboli novica za novico o prodaji ali opustitvi planinskih postojank, ker jih planinska društva s svojimi več kot skromnimi sredstvi' ne morejo vzdrževati? ! Ribniška koča je za zdaj res ušla podobni usodi: na novo ustanovljeno planinsko društvo Sladki vrh se je pogumno odločilo, da se bo spoprijelo s težavami, ki grozijo tej lepotici Pohorja.
Ob 70-letnici želimo večno mlademu in novih idej polnemu planincu Frideriku Degnu še veliko let zdravja in plodnega sodelovanja — in naj se mu njegove planinske želje uresničijo!
M. C.
•V svojem prostoru
Planinsko društvo Velenje, ki si je že več let prizadevalo najti ustrezen prostor za uradovanje, je končno le uspelo rešiti ta problem. V začetku julija je društvo odprlo svojo pisarno, ki je v pritličju stanovanjskega bloka na Šaleški cesti 18.
Uradne ure PD Velenje so poslej vsak torek in petek od 17. do 19. ure. V pisarni bodo dežurali člani upravnega odbora društva.
S. SAJE