Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 1997 5

Kakšna je vloga Komisije za alpinizem?

Pismo AO APD Kozjak Maribor: Odločitev Komisije za alpinizem, da letos ne bo izvedla razglasitve in podelitve priznanj najuspešnejšim alpinistkam in alpinistom …

Pismo poslano na naslov
Planinska zveza Slovenije, Komisija za alpinizem, Dvoržakova 9, Ljubljana


Kakšna je vloga Komisije za alpinizem?


Odločitev Komisije za alpinizem, da letos ne bo izvedla razglasitve in podelitve priznanj najuspešnejšim alpinistkam in alpinistom lanskega leta je bila veliko presenečenje. Pričakovali bi, da bo po lanski polomiji okoli te razglasitve letos vsa zadeva potekala na nekoliko višjem nivoju, kar si slovenski alpinizem vsekakor zasluži. In potem nič. Pravzaprav manj od nič.

Nekateri dogodki in dejstva z razglasitev najboljših v zadnjih letih so lahko povzročila pomisleke, vendar to ne more biti razlog za odpoved dogodka, še posebej, ker pri tem ne gre samo za posameznike, temveč za ves slovenski alpinizem. Če nekdo zavrača priznanja, to še ne pomeni, da razglasitev ni potrebna. Še posebej, ker se denarja s strani PZS oziroma KA tudi tisti, ki zavračajo priznanja, ne branijo. Ker je to le eden od morebitnih vzrokov, naj Komisija za alpinizem slovenskim alpinistom pojasni svojo odločitev. Komisija je predstavnica slovenskega alpinizma in alpinistov, ki jim je potemtakem tudi odgovorna za vsa svoja dejanja. Ta pa so v nasprotju z usmeritvami slovenskega alpinizma. Razglasitev najboljših alpinistk in alpinistov je zagotovo ena od pomembnejših nalog Komisije. To je vendar ena od najodmevnejših možnosti za promocijo alpinizma v slovenskem prostoru, kjer je že tako izredno težko prodreti zaradi množice drugih športov. Alpinisti pa ne izrabimo ene od redkih velikih priložnosti za organizacijo kompleksne in odmevne predstavitve alpinističnih uspehov. Zakaj, se morate vprašati člani Komisije, odgovor pa mora dobiti alpinistična javnost, ki jo zastopate. V nasprotnem primeru se morate vprašati o svojem poslanstvu, še posebej, ker se v zadnjih letih veliko govori, predvsem govori, o Slovenskem alpinističnem klubu, ki bi naj bil nova organizacijska oblika slovenskih alpinistov. Žal dajejo odločitve Komisije kaj slabo popotnico prihodnjim organizacijskim oblikam in prihodnosti slovenskega alpinizma. Krovne organizacije naj bi vselej skrbele predvsem za promocijo določene športne panoge, kar pa se v primeru alpinizma in tudi na splošno gorništva ponavadi ne dogaja, saj so že promocije posameznikov odmevnejše in bolje pripravljene od promocij, ki jih organizira Komisija…

Pa poglejmo kaj lahko razglasitev najuspešnejših alpinistk in alpinistov (alpinističnih smučarjev, smučark, mogoče tudi lednih plezalcev, plezalk…) prinese slovenskemu alpinizmu. Tukaj gre predvsem za promocijo najuspešnejših, torej je namenjena alpinistkam in alpinistom, po drugi strani pa slovenski javnosti. Verjetno javnost tudi zanima, kaj se je pomembnega zgodilo v slovenskem alpinizmu, za katerega slovenska država daje denar. Mogoče ne dovolj, a vseeno ga daje. In številni sponzorji, donatorji ter ostali, ki skrbijo, da bolj ali manj vrhunski alpinisti izpeljejo številne svoje načrte. Večino tistih, ki dajejo denar, zanima predvsem učinek njihovega prispevka. Pojavljanje v javnosti je eden od pomembnejših učinkov sponzoriranja neke dejavnosti. Zavedati se je treba, da je športnim panogam, ki delujejo predvsem na tekmovalnosti, to neprimerno lažje. Svetovni prvaki, evropski prvaki, državni prvaki, zmagovalci pokalov, drugouvrščeni, tretjeuvrščeni, tekmovanja… Pravi visokogorski alpinizem teh nazivov ne premore, zato je toliko bolj pomembno, da znamo uspehe slovenskega alpinizma predstaviti na primeren način. Tako pa ne premoremo niti ene alpinistične revije v slovenskem prostoru ter smo odvisni predvsem od (omejenega) prostora v Planinskem vestniku in usmiljenja urednikov redkih revij in časopisov v Sloveniji, ki jih sploh zanima naša dejavnost. Razglasitev najuspešnejših alpinističnih dosežkov leta je idealna priložnost, da prodremo v večino medijev naenkrat. Primerna dvorana v Ljubljani, zanimiv program, slikovna in video predstavitev, kakšna atraktivna popestritev, povabljeni mediji, vrsta gostov, množica znanih alpinističnih imen … Prireditev za alpiniste in za javnost. Tako so zadovoljni eni in drugi. Če pa se člani Komisije za alpinizem pri tem ne vidijo, je to njihova težava, s katero jim ni treba obremenjevati slovenskih alpinistov. Ne glede na svoje osebne poglede, frustracije in komplekse pa so dolžni takšno predstavitev organizirati. Če Komisija za alpinizem tega ni sposobna, mora to priznati slovenskim alpinistom, ki jih predstavlja potem pa poiskati ustrezno rešitev, torej nekoga, ki bo to zmogel. Namesto tega pa je bilo s strani KA slišati veliko kritik na račun drugih ljudi na PZS, predvsem povezanih s Komisijo za odprave v tuja gorstva, ki so kljub vsemu do sedaj pokazali veliko več od svojih kritikov.

A to niso edine črne pike Komisije za alpinizem. Zbornik Slovenski alpinizem bi naj izhajal vsako leto. Naj bi. No, upam, da se člani Komisije za alpinizem spomnijo, kdaj je bil zadnji.
Najpomembnejša naloga Komisije za alpinizem pa je prav gotovo vzgoja in izobraževanje. Žal v tem trenutku ne premoremo strokovne literature, ki bi jo lahko tečajniki na alpinističnih šolah vzeli v roke. Pošla je Alpinistična šola, pošli so gorniški priročniki Proti vrhovom. Lepo bi bilo, če bi nam spoštovani člani Komisije pojasnili, kaj naj damo na naši alpinistični šoli tečajnikom v roke? Na društvih se to sprašujemo in nam ni vseeno kaj si bodo ljudje, ki jim predajamo tolikanj opevano gorniško znanje mislili o nas. Kako naj torej vsaj ohranimo dosežene standarde izobraževanja, če nas omejuje organizacijska nesposobnost krovne organizacije (PZS in KA). Ni dovolj govoriti o poenotenju vsebin, zanje je treba predvsem poskrbeti. Na zadnjem izpopolnjevalnem seminarju za alpinistične inštruktorje je bilo govora o tem, a je pri govoru tudi ostalo. Nobenih dopisov ali pozivov k sodelovanju, nobenega odziva. In knjige so pošle. Alpinistični inštruktorji našega alpinističnega odseka se tega sramujemo, saj bomo morali našim tečajnikom, ki smo jim kot vsako leto obljubili strokovno gradivo v knjižni obliki, ponuditi fotokopije le-teh. To pa je skregano s tržnimi usmeritvami in obenem avtorskimi pravicami ter slaba reklama za vse. Zaradi vsega navedenega se morate člani Komisije za alpinizem vprašati, kakšna je vaša vloga in na to vprašanje tudi odgovoriti. Čim prej.

Lep pozdrav!

Za AO APD Kozjak Maribor
Boris Strmšek, alpinist
Kategorije:
Novosti ALP SLO Vse objave
Značke:
ALP novosti v2

5 komentarjev na članku "Kakšna je vloga Komisije za alpinizem?"

Franci Savenc,

1. Tudi na našem odseku se srečujemo s težavami pri izvajanju alpinistične šole. Začeli smo jo že v jeseni in sedaj ko bi morali tečajnikom dati v roke potrebno literaturo, ki je zajeta v vpisnini, je ta na žalost pošla. Pomagali smo si tako, da smo si jo izposodili v knjižnicah deloma pa kopirali, slednje pa je verjetno prepovedano.

2. Podobno kot avtor pisma, tudi mi smatramo, da je prireditev za razglasitev najboljših alpinističnih dosežkov potrebno izvesti.

3. Kaj je z alpinističnim klubom ? Zakaj se ničesar dogaja ?

Verjetno je še kaj vprašanj na katere bi morala razlago podati Komisija za alpinizem in to čim prej, da ne bo prepozno.

Andrej Napotnik,

načelnik AO PD TAM


Tone Škarja,

KA je od alpinistov voljena komisija in mimo nje ni drugega naslova.

Potreba in priprava vzgojne literature je stvar KA in nikoli ne bo kak UO PZS preprečil njenega izida, kot tudi ne bo on študiral in pripravljal, kar alpinisti potrebujejo.

O oblikah izbiranja naj-naj alpinistov, plezalcev, ekstrem-smučarjev, suho-orodjarjev itd. obeh spolov bi se dalo razpravljati in splačalo vprašati Savenca, ki je sodeloval pri bistveno bolj simpatičnih oblikah izbora, kot pa so bile poznejše - ki so same sebe privedle v sedanji klinč.

Seveda pa prosim, da se vzame tole moje "nakladanje" za povsem neobvezno, ker se nikakor ne štejem za vrednega popljuvanja s strani nestrinjajočih.


Matjaž Šerkezi,

Odgovor na Vaš dopis

Kakšna je vloga Komisije za alpinizem?

Spoštovani!

Naslov vašega dopisa je obetal zelo široko razpravo na temo vloge, zlasti pa delovanja KA. Vendar se je posvetil le dvema konkretnima stvarema:

-razglasitev najuspešnejših alpinistov in alpinistk ter

-problematiki Alpinistične šole in knjige Proti vrhovom.

Pa pojdimo po vrsti.

Nekatere stvari bo lažje razumeti če spomnimo, da je bila KA do lanske pomladi brez načelnika KA. Ena oseba v vlogi v.d. načelnika KA ter načelnika PZVA je istočasno skrbela še za kategorizacijo. Na to dejstvo nihče v Sloveniji ni reagiral. En človek težko vse postori. Na spomladanskem občnem zboru ste načelniki odsekov izvolili za novega načelnika A. Štremflja, kot dodatna člana pa P. Mežnarja ter J. Bevka. Celotna KA je dobila veliko novega zagona, kar se vidi tudi pri delu KA, ki pa ga žal ljudje premalo poznajo. Veliko energije pa je bilo izgubljene že na začetku (prav v jeseni, ko naj bi že razmišljali tudi o najuspešnejših), ko se praviloma največ spremeni in naredi, ker smo se prerekali o delovanju PZVA, kdo bo novi načelnik... Ostalo je pri starem in še sedaj nimamo aktivne PZVA, ki je ena ključnih podkomisij KA. Zato mora KA na svojih sejah redno obravnavati tudi teme, ki sodijo v pristojnost PZVA. Preveč raznovrstnega dela pa škodi učinkovitosti KA tudi na področjih, ki jih navajate.

1.Razglasitev najuspešnejših alpinistov in alpinistk

Pravzaprav se v večini dejstev, ki jih navajate strinjamo: da je to priložnost za promocijo alpinizma, pokazati javnosti, sponzorjem in državi kaj počnemo.Strinjamo se tudi, da ima vsakdo pravico zavrniti naziv najuspešnejšega ter da to ni problem KA. Problem nastane šele v točki, ki jo navajate: "saj so že promocije posameznikov odmevnejše in bolje pripravljene od promocij, ki jih organizira KA …". Vedno, pa naj je izbor opravila zame najbolj kompetentna ekipa PZVA (če odmislimo ali izničimo lastni interes) ali preko anket AO-ji ali kombinacija obeh, vedno so bili z izidom nezadovoljni posamezniki. In ko gre na eni strani za močno izražen osebni interes na drugi pa za ljudi, ki delajo prostovoljno ter za organizacijo alpinistov žrtvujejo svoj prosti čas in sredstva je jasno, kdo se prvi umakne iz dvoboja. In četudi se ne umakne, grenak priokus ostane. Organizacija in izbor ter odzivi in kritike so bili vse slabši in hujši. Razglasitve najuspešnejših so se večkrat obrnile v antipropagando, predvsem za alpinizem. Zato se je KA odločila, da pošteno razmisli o načinu izbora najuspešnejših, ki bi bil najbolj objektiven. Hkrati pa si izbori položaj, da bo lahko odločno branila sprejete odločitve. Tisto o odmevni prireditvi in vseh medijih, pa je za povprečnega organizatorja nemogoč dosežek, ki običajno ne seže veliko dlje od ustaljenih oblik obveščanja javnosti. (Večer, Delo, Gore…ljudje, PV…), TV ali kaj podobnega je skoraj že utopija.

"Osebne poglede, frustracije, komplekse in nesposobnost", pa se v diskusijah in pogovorih uporabljajo, ko pride vse skupaj na že zelo nizko raven in so največkrat kar lastnost pišočega-govorečega. Vsaj glede teme, ki ste se jo dotaknili, da nimamo alpinistične revije. Še kakšne druge revije v Sloveniji nimamo, ampak to je najbrž težava s katero se srečuje vsak majhen in finančno omejen trg. Če je interes dovolj močno izražen revija bo, če ne pač ne. Veliko se tu ne da storiti. Razgledi so propadli v trenutku, ko se je pojavil Grif in vsi so bili veseli, po Grifu je bila revija I-gore, pa je šla k vragu, še preden je dobro zaživela. KA kaj dosti ne more storiti, zlasti pa ne zalagati denarja. Dejstvo pa je, da alpinisti precej pišemo v Planinski vestnik ter v druge sorodne revije ali priloge. Pripravljamo internetno stran, ki bi vsaj delno nadomestila izpad alpinistične revije. Pišoči to problematiko dobro pozna in lahko kot bivši član uredniškega odbora PV veliko naredi, da nas ne bodo izrinili še iz vestnika (v zadnjih številkah je moč zaslediti pripombe ne temo preveč alpinizma in premalo pesmi).

Naj zaključim. Sklep KA je bil, da letos podelitve ne bo zaradi zgoraj omenjenih dejstev. Letos bi bila edino v primeru, da odkrijemo čarobno formulo po kateri nihče ne bo nezadovoljen.

2.Založništvo

KA v zdajšnji sestavi je že imenovala ekipo (koordinator R. Robas ter U Samec, J. Bevk), ki bo uredila Slovenski alpinizem za manjkajoča leta 2001, 2002, 2003. Upam, da se boste zlasti odseki pri prodaji izkazali, saj je glavni očitek založbe PZS, da ležijo v kleti še neprodani izvodi prejšnjih let. KA je tako morala pripraviti celotno strategijo prodaje zbornika preden so odobrili tisk. Zborniki (trije) torej bodo še letos.

Glede knjig Alpinistične šole in Proti vrhovom.

Založba PZS tiska knjigo Nevarnosti v gorah in smatra, da je to dovolj za nas. Odločno pravijo, da še AŠ in Proti vrhovom ne bodo tiskali. Gotovo bo potrebno najprej združiti te knjigi v eno: malce dopolniti Proti vrhovom in dodati katalog znanja, kot je že bilo govora na izpopolnjevalnih seminarjih za AI. Dogovori potekajo, vendar je stališče PZS zaenkrat neomajno. Če ne bo šlo drugače, bomo iskali tudi druge rešitve vendar knjige, kot trenutno kaže, ne bo do začetka leta 2005. Splošno stanje PZS je pač katastrofalno.

V zvezi s temo založništvo smo tudi veliko govorili o pokrivanju slovenskih sten (zlasti Julijci) z vodnički in načinu kako ljudi stimulirati k pisanju le-teh, a konkretnih sklepov še nismo sprejeli.

In še bolj konkretno!

Uredniški odbor se je preko KA odločil, da ne bo šel v ponatis priročnika Proti vrhovom in o tem ni obvestil ne avtorja in ne KA, katere je to osnovna literatura za izobraževanje alpinističnega kadra. Prav tako se še vedno pričakuje odgovor na prošnjo za dodelitev sredstev za novo alpinistično šolo, ki je bila na uredniški odbor poslana v mesecu novembru in katere okviri so bili dogovorjeni na inštruktorskem seminarju, 19.10.2003 na Kališu. Razlog je, da se je uredniški odbor na podlagi ne vem česa in preko KA odločil, da gre v prevod knjige Pitta Schuberta – Nevarnosti v gorah, ki pa je žal že 10 let stara knjiga in prav tako ne nudi tistega kar mi potrebujemo v izobraževanju novih alpinističnih kadrov. Uredniški odbor je celo dobil v ponudbo Janija Beleta, da napiše slovensko knjigo o nevarnostih v gorah, pa je bil zavrnjen s strani uredniškega odbora, katerega načelnik ne želi, da kontaktiramo z njim preko telefona ampak samo s prošnjami, na katere pa ne odgovarja. Na koga potem leti črna pika in kdo je grešni kozel, KA ali Uredniški odbor?!

Za zaključek.

Veseli smo vsakih pripomb, če so le te konstruktivne in vodijo k izboljšanju delovanja naše alpinistične organizacije. Pravzaprav vaše pismo je tako, vendar pa si želimo, da bi v dogovoru s KA tudi sposobni posamezniki in odseki naredili kakšen manjši ali večji projekt, ki bi bil namenjen vsem slovenskim alpinistom in ne zgolj posameznikom ter tako pomagali utrjevati ugled KA in vseh alpinistov. Največkrat je žal tako, da AO-ji in posamezniki pljuvajo po KA, kot ne bi bili tudi sami člani te iste organizacije. Kdo je tisti, ki reže vejo na kateri sedi pa upam, da vsi vemo.

Lep alpinistični pozdrav!

Vaša KA


Gorazd Pozvek,

Lep pozdrav vsem!

S pisanjem Borisa se popolnoma strinjam in prav čudi me, da na samo temo ni nikakršne reakcije s strani ostalih. Prav bedno je že tole, kar se dogaja okoli promocije alpinistične dejavnosti. Enkrat smo že malo kritizirali našo krovno organizacijo, sedaj pa na tak način, da KA ni sposobna organizirati izbora in razglasitve naj alpinistov, še sami sebi pljuvamo v skledo. Jasno je, da če sami nič ne naredimo, da ne moremo zahtevati od PZS, da bo pa ona kaj bolj dejavna. Res ne vem, čemu imamo KA, ali le zato, da si v glavnem malo med sabo potalajo sredstva, ki pridejo za alpinizem. Ob tako kratkovidnem delu, bo tudi teh denarcev vedno manj. Mislim, da je potrebno izbor vsekakor izvesti. Če sami niso tega sposobni narediti, pa naj se poišče izvajalec, ki bo to znal narediti in se mu za to tudi nameni del sredstev.

Prav tako pa je pod vsako kritiko, da na PZS niso sposobni ponatisniti strokovne literature, ki jo v AO-jih in klubih nujno potrebujemo. Ne vem kaj se našo vrli možje in žene potem dogovarjajo na rednih seja upravnega odbora, če še za pogoje vzgoje kadrov ne znajo poskrbeti. Upam, da bo pismo, ki ga je Boris napisal, vsaj malo prebudila odgovorne na PZS, predvsem pa tudi malo potrkala na vest članov KA, da bodo kaj naredili v nakazani smeri.


Jani Bele,

Na del pisanja, ki obravnava vzgojno literaturo:

Kot avtor priročnika Proti vrhovom sem bil zelo ponosen, da je bila knjiga v nakladi 2000 izvodov razprodana v treh letih. Z vso zagnanostjo sem se lotil zbiranja popravkov in novosti, nakar sem s strani Planinske založbe (zaenkrat res le neuradno) zvedel, da ponatisa ne bo. Priznam, da sem bil šokiran.

Ampak na stvari glejmo raje z vesele plati. Svojim tečajnikom dajte v roke knjige kot so Posušeni rožmarin, Lotosov cvet in podobne, ki že desetletja polnijo klet PZS.

Širite vendar planinsko misel - pa kakšna vzgoja neki.

Z rahlo grenkobo vas pozdravljam Jani Bele

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Prvenstvo OŠ vzhodne Slovenije v športnem plezanju
Naslednja objava Nova Zelandija 2004 na POP TV
  • Število objav: 46047

Novosti