Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Gore in ljudje 13.05.1976

Večer, Gore in ljudje - Inko Bajde: Urejanje plezalnega vrtca; Paklenica in Samarske stene - Milan Cilenšek: Planinske koče in poti Tara; Vzgojne akcije 76 - J.F.: Razširjena pomurska pot - Drugo: Veleslalom pod Raduho; Zbor instruktorjev - Izleti: PD maribor matica; PD lenart v Slovenskih goricah - Koče odpirajo.

Urejanje plezalnega vrtca

Gorska reševalna postaja Maribor je že lansko leto predlagala, da bi uredili in očistili plezalni vrtec pri slapu Šum na pohorskih skalicah pod Mariborsko kočo. Pretekli teden so najavili akcijo, ki se bo pričela v torek, 18. maja, ob 15. ali 16. uri. Poleg reševalcev se bodo akcije udeležili še mariborski alpinisti, k sodelovanju pa vabijo tudi planince.
Nekaj mariborskih alpinistov, ki so v zadnjem času pogosto trenirali na omenjenih skalicah, se je pritožilo nad večjim odlagališčem smeti in nesnage, ki so ga zapazili v neposredni bližini plezalnega vrtca. Kljub nenehnim opozorilom je še vedno veliko primerov skrajne neodgovornosti in malomarnosti. Krivce bi morali strogo kaznovati. Obilica smeti in razne navlake bržkone izvira iz bližnjih postojank, toda drag prevoz in težave z odlaganjem še ne bi smeli biti razlog, da izletniki izbirajo smetišča po mili volji.

I. B.


 

Paklenica in Samarske stene


USPEŠEN ZAČETEK POLETNE ALPINISTIČNE SEZONE


Slabo vreme med prazniki je motilo tudi alpiniste v Paklenici, zato niso opravili toliko kvalitetnih vzponov, kakor smo pričakovali. To je bilo bržkone tudi vzrok, da se je tabora (organiziral ga je AO PD Velebit iz Zagreba) udeležilo precej manj alpinistov kot lani in predlani.
Tisti, ki so odpotovali v Paklenico že teden dni pred prazniki, so povedali, da jih je skoraj vsak dan oviral dež in da so za plezanje izrabljali le presledke med plohami. Seveda so se zaradi tega morali izogibati daljših in zahtevnejših vzponov. Toda to ni bil vzrok, da naveze ne bi opravile obilice vzponov.
Iz celjskega AO je bilo v Paklenici deset članov, ki so v dvanajstih smereh opravili 40 vzponov, med njimi tudi eno prvenstveno. "Celjski steber" v Čuku sta preplezala Andrej Bergant in Franc Čanžek; za štiristo metrov stene pete težavnostne stopnje sta potrebovala sedem ur. Smer, ki sta jo preplezala, so lani poskušali preplezati že Kranjčani. Celjani so ponovili še tele smeri: karabore, velebitsko, šaleško, zgrešeno, raz kladiva, akademsko in druge.
Alpinisti iz Slovenske Bistrice, ki so se v Paklenici mudili le tri dni, so opravili kar 50 vzponov, mini tabor s sedmimi udeleženci pa so končali s prvenstvenim vzponom na koto 370. Smer četrte in tretje težavnostne stopnje sta preplezala Ivan Šturm in Janez Bauer. Stena je visoka 150 m, vendar je na tem mestu izredno krušljiva. Za vzpon sta potrebovala uro in petnajst minut.
Tradicionalnega prvomajskega tabora so se udeležili tudi štirje alpinisti iz AO Kozjak iz Maribora in ga sklenili s 24 vzponi, medtem ko so drugi člani organizirali tridnevni tabor pri Samarskih stenah v Gorskem kotarju. Tabora se je udeležilo veliko slušateljev letošnje alpinistične šole. V Gorskem kotarju je bilo še precej snega, toda kratke Samarske stene so bile povsem kopne. Kljub zahtevni orientaciji in kljub muhastem vremenu so poleg intenzivnih treningov v neposredni bližini Ratkovega bivaka opravili še dvanajst vzponov po smeri, imenovani "zamak" — v eni izmed najbližjih sten. Svet v okolici Samarskih sten je izredno divji in razgiban, poln vrtač ter nerodnih prehodov.
Za udeležence alpinistične šole so med prazniki poskrbeli tudi Celjani. Organizirali so zimski tečaj na Okrešlju, ki ga je vodil načelnik odseka Ciril Debeljak. V težavnih razmerah so opravili vzpone na vse Rinke, Križ in Turško goro ter preplezali Dušanov steber. Bergant in Čanžek, ki sta se medtem že vrnila iz Paklenice, sta v ponedeljek, 3. maja, dodala k velikemu številu prvenstvenih smeri v Mrzli gori še eno — in sicer "prvomajsko", ki poteka v osrednjem stebru Mrzle gore. Za 700 m stene (ocena IV do V) sta potrebovala devet ur.

INKO BAJDE


• Razširjena pomurska pot
Kot smo že poročali, so pomurski in lenarški planinci načrtovali podaljšanje pomurske planinske poti tudi na območje občine Lenart. V minulih praznikih so ta načrt uresničili in s proslavo na Zavrhu 2. maja vključili v to krožno planinsko pot tudi dobršen del osrednjih Slovenskih goric. Nova žiga dobe planinci v Zgornji Ščavnici (v gostilni Eder) in na Zavrhu (pri Faniki Krajnc).
Zavrh smo planincem in drugim ljubiteljem narave obširno predstavili 9. oktobra lani, celotno pomursko pot pa pred dvema mesecema - 11. marca.

J. F.

• Veleslalom pod Raduho
Alpinistični odsek v Črni na Koroškem bo tudi letos priredil na Grohotu pod Raduho tradicionalni veleslalom za alpiniste in planince. Veleslalom bo v nedeljo, 16. maja.
Tako bodo imeli alpinisti in planinci znova priložnost, da se bodo pred začetkom plezalne sezone zbrali v krnici pod Raduho ter se pogovorili o svojih željah in načrtih.
Planinsko društvo iz Mežice, ki oskrbuje kočo na Grohotu, je postojanko odprlo že prvega maja. Koča ima tudi novega oskrbnika - znanega alpinista in gorskega reševalca Eda Drofenika-Školčka.

RCH

• Zbor inštruktorjev
Ker je zbor inštruktorjev planinske vzgoje, ki je bil sklican za 13. marec, zaradi preskromne udeležbe odpadel, sklicuje mladinska komisija pri PZS zbor za petek, 28., in soboto, 29. maja. Inštruktorji planinske vzgoje se bodo v domu v Kamniški Bistrici pogovorili o dopolnitvi programa za mladinske vodnike in o problematiki instruktorskega kadra.
 

 



 

 



 


 

13.05.1976

Tara

Tara je srednje visoka gora v zahodni Srbiji. S severozahodne strani jo oklepa znani kanjon Drine, medtem ko jo na južni in delno vzhodni strani končujeta reki Rzav in Detinja. Taro sestavlja pravzaprav pet gora: Tara, Zvijezda, Črni vrh, Aluška planina in Veliki Stolac. Po grebenu Zvijezde teče nekaj časa tudi republiška meja med Bosno in Hercegovino ter Srbijo odtod tudi hrvat-skosrbski naziv Zvijezda namesto srbohrvatskega Zvezda).
Poprečna višina gore je 1200 metrov, najvišji vrh pa je Zborište — 1544 metrov. Prav najvišji vrh Tare je razvodnica med Drino in Zahodno Moravo. Ker je Tara skorajda izolirana od drugih gora, ima tudi svojevrstno živalstvo. Na Tari domujejo srne, volkovi, lisice, kune, divje svinje, kraljevi orli, ruševci in jerebice, najbolj značilni za goro pa so medvedi in gamsi. Enako kot živalstvo je za Taro značilno rastlinstvo, vsekakor pa je zanjo najpomembnejši iglavec Pančičeva omorika.
Zaradi izrednih naravnih lepot, ki jih ponuja Tara, je planinsko-smučarsko društvo Slavija iz Beograda v počastitev 20-letnice osvoboditve Beograda leta 1954 uredilo, markiralo in odprlo krožno planinsko pot po Tari. Vsa pot je dolga nekaj manj kot 20 ur čiste hoje, tem pa je treba prišteti še 3 ure za prihod na startno točko — do planinske koče Slavije — ter za povratek z nje.

Pot po Tari je porazdeljena na tri etape. Prva, dolga osem ur hoje, vodi od koče Slavije čez Zborište in Sekulič vode do Mitrovca. Druga etapa teče od Mitrovca čez Peručac in skozi kraj Bajina Bašta do samostana Rača; ta etapa je dolga pet ur. Toda ker priporočajo večjim skupinam, da prenočijo v Bajini Bašti, bo druga etapa za poldrugo uro krajša; odvečni čas lahko planinci idealno izrabijo za kratek sprehod zahodno od Peručca — do znane hidrocentrale Bajina Bašta na Drini. Tretjo etapo — od samostana Rača skozi kanjon rečice Rače pa vse do planinske koče Slavije je moč prehoditi v šestih urah. Do koče Slavije je speljana tudi cesta, prevozna za vsa vozila. Na zvezni cesti Sarajevo—Višegrad—Titovo Čačak je pri kraju Kremna odcep na sever, in po 8 kilometrih pridemo do koče Slavije. Od Višegrada je do Slavije 48, od Titovega Užica 44 kilometrov. Poleg samostana Rača in hidrocentra¬le Bajina Bašta pa se planincu, ki jo že na tem predelu Srbije, bogato obrestuje tudi  "skok" do starodavnega bosanskega mesteca Višegrada. Le tam se še danes pne čez divjo reko Drino 500 let star kamnit most, ki ga je naš nobelovec Ivo Andrič mojstrsko opisal v nagrajenem delu Most na Drini.
Na nasprotno stran — na vzhod — pa priporočamo turo ali avtobusni izlet do legendarne Kadinjače, kjer so 29. novembra 1941 v prvi sovražnikovi ofenzivi padli borci delavskega bataljona iz Užic ter užiško-posavskega odreda. Njim v spomin je postavljen na Kadinjači čudovit spomenik-piramida. Toda pot od Slavije do Kadinjače odpira že novo stran v poglavjih o naših veznih in krožnih planinskih poteh, in tjakaj se bomo povrnili kdaj drugič.
Dnevnik in posebni kontrolni karton za turo po Tari lahko planinci naroče na naslovu: Planinarsko-smučarsko društvo Slavija, 11000 Beograd, Zmaja od Nočaja 9.
Kdor bo prehodil Taro, bo spoznal eno najlepših in najzanimivejših srbskih gora, užival bo v širnih razgledih, v hladu gozdov in na jasah, polnih dehtečega gorskega cvetja, spoznal bo gostoljubne ljudi, izredno zanimivo rastlinstvo in živalstvo pa tudi številne kulturnozgodoinske spomenike tega predela Socialistične republike Srbije.

 

MILAN CILENSEK

PD MARIBOR-MATICA priredi v nedeljo, 16. maja, izlet v Haloze. Odhod z avtobusom z glavnega kolodvora ob 5.15 do Ptujske gore. Odtod peš na Janški vrh. Povratek ob 17.30 z avtobusom s Ptujske gore. Izlet bo vodil Danilo Jarh.
PD LENART V SLOVENSKIH GORICAH priredi v nedeljo, 22. maja, izlet na Lisco nad Sevnico. Odhod ob 5. uri od Lenarta z avtobusom in nato ob 5.37 z vlakom iz Maribora. Hoje bo 5 ur. Izlet, ki ga bo vodil Franci Meke, bo ob vsakem vremenu.


Koče odpirajo
Kočo pri izviru Soče, ki jo oskrbuje PD Jesenice, so že odprli, medtem ko bodo kočo pri Savici, ki jo oskrbuje PD l.jub-Ijana-matica, odprli v ponede¬ljek, 17. maja.


 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46075

Novosti