Večer, Planinci, alpinisti - Milan Cilenšek: 40 dinarjev?; Osrednja tema XVI. zlet PDŽ; Manj a ne veliko manj; Inko Bajde: O delu koroških alpinistov in Zbor mariborske GRS; izleti: Boč in Gomila, ter Občni zbori
40 dinarjev?
ALI JE PLANINSKA ČLANARINA RES TAKO VISOKA?
Glavni odbor planinske zveze Slovenije je meseca decembra odločil, da morajo planinska društva za vsakega člana odvajati zvezi po 13 dinarjev, letna članarina pa naj ne bi bila nižja od 40 dinarjev. Če bodo društva priporočilo glavnega odbora PZS v celoti sprejela, bo znašala planinska članarina v letošnjem letu 40 dinarjev, društvo pa bo preostalo po 27 dinarjev od člana.
Zelo zelo malo. Računajmo! Če vključuje društvo - denimo -300 članov, bo v njegovi blagajni ostalo od članarine največ 8100 dinarjev; toda ta številka bo občutno nižja, ker velja čisti dohodek 27 dinarjev le od odraslega člana; mladinska in pionirska članarina sta precej nižji.
Dotacije, ki jih dobivajo društva, so prav tako skromne. Naj - za primerjavo - navedem le dotacije, ki jih je občinska samoupravna interesna telesno-kulturna skupnost Maribor odobrila planinskim društvom za lansko leto: štajerskemu med-društvenemu odboru 7850 dinarjev, meddruštvenemu odboru mladinskih odsekov 8086, gorski, reševalni službi 33.755, planinskemu društvu Fram 3572, PD Kozjak 12.246 PD Lovrenc na Pohorju 5102, PD Maribor-matica 46.315, PD Mariborski tisk 1531, PD MTT 5102, PD PTT 6798, PD Ruše 15.308, PD TAM 18.840 in PD Železničar 4082 dinarjev. Kolikšne bodo dotacije letos, je veliko vprašanje; a že glede na dosedanjo burno javno razpravo o prednostni razvrstitvi posameznih športnih zvrsti si pri dotacijah ne delajmo prevelikih utvar!
Zakaj navajam vse te podrobnosti, utegne kdo vprašati Zato, da se nekoliko pomenimo o višini planinske članarine. TA JE ODLOČNO PRENIZKA! Že samo s plačilom dveh nočnin s popustom dobi član povrnjeno vso letno članarino. Toda člani vendar niso deležni samo ugodnosti pri nočninah! Kje so stroški za nadelavo in obnavljanje planinskih potov, za vzdrževanje varovalnih klinov in jeklenih pletenic, da lahko planinci varno hodijo po naših gorah? Kje so stroški za vzdrževanje planinskih objektov? Osebni dohodki delavcev, zaposlenih v planinskih objektih, so porazno nizki! Toda - bodimo še nekoliko malenkostni: kje so stroški za obnovo poškodovanih ali pokradenih planinskih rekvizitov - tudi žigov (npr. na vrhu Triglava)? Kje so stroški za "čistilne ekspedicije" ob koncu planinske sezone, ko marljivi planinski udarniki odnašajo tone vsakovrstne (nepotrebne) navlake v dolino! Pa s tem seznama stroškov še zdaleč nismo izčrpali!
Vse naštete dobrine dobi član ZA BORIH 40 DINARJEV, kolikor naj bi znašala planinska članarina za vse letošnje leto. In kaj je pravzaprav 40 dinarjev? Za ta denar v gostilni še litra vina ne dobimo! Pa se posamezniki kljub temu razburjajo, da je to preveč.
In sedaj primerjajmo: liter vina nasproti celi vrsti ugodnosti, ki jih lahko izrabljajo člani za isti denar za vse leto! Je torej 40 dinarjev res preveč?
INVESTICIJSKI PRISPEVEK
Naj navržem še eno misel. Pri počitniški zvezi so svoj čas zbirali poleg članarine še določen investicijski prispevek. Ta denar je bil izključno namenjen za graditev objektov cenenega mladinskega turizma.
In kako je pri planinski zvezi? Denarja za nove planinske postojanke skorajda ni; še več: celo obstoječe planinske postojanke - tudi take, ki so jih bili planinci zgradili S PROSTOVOLJNIM DELOM - planinci izgubljajo. Naj navedem samo en primer, za mnoge Mariborčane in tudi Radeljčane verjetno najbolj boleč: izgubili so Ribniško kočo, ker pač ni bilo denarja za njeno vzdrževanje in obnavljanje.
Ali ne bi kazalo uvesti poleg članarine tudi prispevek za investicijski sklad? Če bi uvedli prispevek — recimo — za vsakega odraslega člana 20 dinarjev na leto, bi to pri 50 tisoč odraslih članih, kolikor jih šteje planinska zveza Slovenije, zneslo na leto milijon dinarjev. To resda ni posebno veliko, toda toliko pa vendar je, da bi bilo moč s tem denarjem vsako leto obnoviti kak planinski objekt, ali pa mu prizidati nekaj sob z ležišči Spomnimo se gneče, ki vlada v naših postojankah - predvsem visokogorskih - vsak petek in soboto!
Te misli imejmo pred očmi, ko se bomo na bližnjih občnih zborih odločali o višini planinske članarine za leto 1976!
MILAN CILENŠEK
Osrednja tema: XVI. zlet PDŽ
V MARIBORU BO SEJA KOORDINACIJSKEGA ODBORA PLANINCEV ŽELEZNIČARJEV IZ VSE JUGOSLAVIJE
V soboto se bodo zbrali v Mariboru predstavniki vseh 16 planinskih društev, ki vključujejo jugoslovanske planice železničarje. Člane planinskih društev Železničar iz Skopja, s Kosovega polja, iz Prištine, Niša, Bačke Topole, Šabca, Beograda, Sida, Vršca, Novega Sada, Sarajeva, Ličkega Osika, Zagreba, Ljubljane, Celja in Maribora povezuje koordinacijski odbor, in sobotna seja bo prva seja tega organa v Mariboru.
Udeleženci se bodo pogovorili o problematiki, ki zadeva železničarske planinske kolektive, osrednja tema sestanka pa bo priprava na XVI. zlet planincev železničarjev Jugoslavije, ki bo 25., 26. in 27. junija na Pohorju in katerega prireditelj je PD Železničar Maribor.
Celoten koordinacijski odbor se bo zvečer udeležil tudi občnega zbora planinskega društva Železničar Maribor, ki bo ob 18. uri v restavraciji Center.
M. C.
0 delu koroških alpinistov
MEDTEM KO SE VNETO PRIPRAVLJAJO NA SREČANJE ŠTAJERSKIH IN KOROŠKIH ALPINISTOV, KI BO V SOBOTO OB 18. URI V HOTELU PLANINKA V ČRNI, SO NAM ALPINISTI POSLALI ŠE TOLE POROČILO O SVOJI DEJAVNOSTI
Zimski tečaj na Raduhi so vodili trije člani AO Črna, udeležilo pa se ga je pet pripravnikov. V soboto, 27. decembra, so preplezali vetrne police, dan kasneje pa še zajedo. Sklepni del alpinistične šole bo letos v Kamniški Bistrici (30. do 31. januarja ter 1. februarja), za vzpone pa so si izbrali steno Kogla.
Branko Verbole in Rok Kolar, oba člana alpinistične sekcije Prevalje, sta 10. januarja v Mali Raduhi preplezala vetrne police in Kovačevo smer. Isti dan sta Andrej Špiler in Stanko Mihe v (AO Ravne) opravila prvenstveni zimski vzpon čez Grintino smer v Veliki Raduhi. Naslednji dan sta Milan Kolar (AO Mežica) in Andrej Špilar (AO Ravne) prav tako opravila zimski prvenstveni vzpon po smeri DD v Mali Raduhi. Obilica ledu in požledi ju je močno ovirala med plezanjem.
Jutri se bo na Ravnah pričela celoletna alpinistična šola, ki tokrat pomeni novost v dejavnosti odseka na področju planinskega izobraževanja. Komaj dva dni kasneje — 25. januarja — pa bodo slušatelji šole opravili že prvo skupno turo na Peco.
Alpinistična sekcija Mežica je letos postala samostojen odsek. Pogoje za ustanovitev odseka imajo tudi na Prevaljah, vendar bodo letos še delovali v sklopu alpinističnega odseka Ravne. Oba odseka bosta od 28. januarja do 1. februarja organizirala skupen tabor na Okrešlju.
I. Bajde
• Zbor mariborske GRS
Člane mariborske gorske reševalne postaje smo v eni izmed Večerovih reportaž že predstavili, vendar ne bo odveč, če spregovorimo še o njihovi dejavnosti v preteklem letu.
V petek, 16. januarja, so imeli redni letni občni zbor, ki je potekal v izredno delovnem ozračju. V mariborski GRS danes deluje 14 gorskih reševalcev, dva pripravnika in kar 89 smučarskih sodelavcev iz Maribora, Slovenjega Gradca, Lovrenca na Pohorju, Slovenske Bistrice in Zreč. Kljub mili zimi so imeli lansko leto na pohorskih smučiščih obilo dela. Analiza nesreč je pokazala, da so pomagali kar pri petinšestdesetih primerih nezgod, med katerimi je bilo nekaj zelo hudih — kot npr. izliv očesa, zlom hrbtenice, prebod s smučarsko palico in druge. Na Pohorju, Raduhi in Uršlji gori so uspešno končali kar štiri iskalne akcije, le zadnja (21. decembra na Uršlji gori) se je končala s smrtnim izidom — ponesrečenec je zmrznil.
Dobro pripravljene reševalne vaje, ki so jih lansko leto izvedli v Kamniških Alpah, so dokaz, da posvečajo reševalci veliko pozornosti tudi stenskemu reševanju, čeprav je mariborska GRS precej oddaljena od torišča stenskega reševanja. Izredno dobro se je uteklo tudi sodelovanje z upravo javne varnosti, saj so lani pripravili že nekaj skupnih akcij. Od gostov sta se minulega občnega zbora udeležila dva predstavnika avstrijske GRS iz Gradca.
I.B.