Večer, Planinci, alpinisti - Milan Cilenšek: Triglavski zbornik, Dvakrat Makalu in Stene mojega življenja, Zimske sobe; Inko Bajde:Odslej kazni tudi za smučarje in Razgibana zimska sezona; Drugo: Zbor štajerskih in koroških alpinistov, Planinska šola, Občni zbori, Predavane.
Triglavski zbornik
EVGEN LOVŠIN PRIPRAVLJA DOSLEJ NAJOBSEŽNEJŠE DELO 0 NAJVIŠJEM VRHU JUGOSLAVIJE
Ko bodo vsi slovenski gorniki leta 1978 slavili dvestoletnico prvega pristopa na Triglav — 26. avgusta 1778 se je Luka Korošec iz Koprivnika kot prvi Slovenec povzpel na ,,očakov kranjskih siv'ga poglavarja" —, bodo dobili tudi izredno lepo in dragoceno darilo: zbornik o Triglavu. To bo doslej najobsežnejše delo o najvišjem vrhu Julijskih Alp, Slovenije in Jugoslavije, zajemalo pa bo vsa dogajanja od leta 1778 dalje. Zbornik pripravlja univerzitetni profesor dr. Evgen Lovšin, starosta slovenskih planinskih pisateljev in zgodovinarjev. Že njegovo ime je porok, da bo Triglavski zbornik (dajemo mu to začasno ime) zares vrhunsko kakovostno delo naše planinske literature — dokumentarne in leposlovne. Zbornik, ki bo bogato ilustriran, bo izdala založba Mladinska knjiga.
13 POGLAVIJ
Triglavski zbornik bo zajetna knjiga, razdeljena na 13 poglavij; posamezna poglavja bodo razdeljena na več podpoglavij, odvisno od obsežnosti gradiva.
V prvem poglavju — v uvodnem delu — bo nekaj posvetil Otona Župančiča, katerega rojak je prav urednik zbornika Lovšin. V drugem poglavju se bomo seznanili s pojmon, od kdaj in od kod ime Triglav.
Zelo obsežni bosta tretje in četrto poglavje. Tretje bo zajemalo čas od leta 1778 do konca leta 1837 — to je čas od prvega pristopa na Triglav naprej; med pristopniki bodo navedeni prav vsi domači vodniki jn nekaj pomembnejših nemških. V četrtem poglavju pa bo opisana tako imenovana klasična doba slovenskega planinstva — torej iskanje novih smeri in potov v Triglavu. Četrto poglavje bo zajemalo čas od leta 1838 do 1918, torej do konca prve svetovne vojne.
V petem poglavju se bomo seznanili z organiziranjem slovenske planinske dejavnosti po prvi vojni, v šestem z bojem za severno triglavsko steno, medtem ko bo v sedmem poglavju opisana naša narodnoosvobodilna vojna v triglavskem pogorju.
Razcvet alpinistike v Triglavu — to je zadnjih 30 let plezalnih vzponov nam bo razkrilo osmo poglavje, naslov devetega poglavja pa bo znanost o Triglavu.
Nedvomno bo posebno privlačno deseto poglavje: Triglav v leposlovju, podobi in glasbi. V enajstem poglavju bo ponatisnjena vsa kronika Triglava od leta 1940 dalje, v dvanajstem poglavju bo seznam najpomembnejšega spisja o Triglavu, trinajsto poglavje pa bo zajemalo sklepno besedo in pripombe.
LOVŠINOVIH 80 LET
Urednik bo s sodelavci uporabil dosedanje bogato gradivo o Triglavu, dragoceni pa bodo tudi spisi lastnih doživetij posameznihpiscev.Na decembrskem zboru propagandistov v slovenskih planinskih društvih je urednik Triglavskega zbornika Evgen Lovšin, ki je 27. septembra lani praznoval 80-letnico življenja, zatrdil, da novi zbornik ne sme biti slabši od Kugyeve knjige Pet stoletij Triglava. Kugyjeva zajema namreč podatke do leta 1938. Glede na dosedanjo Lovšinovo publicistično dejavnost (obsežni deli V Triglavu in njegovi soseščini, dve izdaji — 1944 in 1946, ter Gorski vodniki v Julijskih Alpah, 1961, pa številni spisi v Planinskem vestniku in drugih občilih) smo lahko prepričani, da bo njegova obljuba ne le izpolnjena, marveč tudi krepko presežena. In tako se lahko Slovenci v Bližnji prihodnosti nadejamo doslej zares najobsežnejšega in nadvse bogatega dela o najvišjem vrhu naše domovine.
MILAN CILENŠEK
Odslej kazni tudi za smučarje
Bavarci so izdali zakon o kaznovanju prestopkov na smučarskih ,,pistah". Poleg tega da morajo kršilci predpisov o varni smuki poravnati vso škodo, ki jo povzroče, jih čaka še denarna kazen. Omenjeni zakon predpisuje kazni za naslednje prestopke na smučarskih progah:
kdor ogroža kot smučar ali smučarski vaditelj življenje drugih smučarjev ali jih s svojim ravnanjem kakorkoli spravlja v nevarnost, kdor se mudi na progi brez smuči, ko je le-ta v obratovanju, ali če kdo nanjo spusti psa oziroma kako drugo žival, ki utegne s svojo navzočnostjo izzvati nesrečo, kdor pripravlja kakršnokoli oviro, ne da bi pravočasno obvestil pristojne organe, in kdor se kot udeleženec nesre če noče legitimirati — ta bo kaznovan in kazni niso majhne.
I.B.
Razgibana zimska sezona
Dokaj ustaljene vremenske razmere botrujejo številnim zimskim vzponom in pristopom. Mila zima, ki je marsikoga prikrajšala za dobro smuko, ima tako tudi pozitivne lastnosti. Razmere, ki so trenutno v naših gorah, so dokaj ugodne, zato ni čudno, če iz tedna v teden zasledimo številne ponovitve in prvenstvene zimske vzpone.
Nad Bovcem, na jugoslovansko-italijanski meji, se vleče mogočen, kakih 25 kilometrov dolg greben, ki je tudi alpinistično zanimiv in zahteven, saj je ocenjen z drugo in tretjo, ponekod tudi s četrto težavnostno stopnjo. Boris Mlekuž (SAAS) in Franci Šter (AO Kranj), sta v treh etapah prečila celoten greben od Rombona prek Kanina do Male Babe. Prečenje zadnjega dela od Črnega Vogla prek Loške Planje, Velike Babe in Male Babe sta opravila že 24. decembra in zanj potrebovala le štiri ure. Boris Mlekuž, Franci Šter in Bernard Cuder so že marca 1974 z dvema bivakoma prečili najzahtevnejši del — okrog Kaninskih podov, tik pred koncem leta pa so Boris in Damjan Mlekuž, Alojz Fon, Bernard
Cuder ter Franci Šter z enim bivakom prečili greben od Lope do Rombona. Dejanskega plezanja je bilo skupno blizu 40 ur — poleti so predtem preplezali le nekatere odstavke, medtem ko je bil v zimskih razmerah greben vseskozi deviški.
Tudi vzpon po centralni smeri v zahodni steni Planjave, ki so ga v soboto, 10. januarja, opravili Danilo Škerbinek, Milan Meden in Boro Jeržabek (vsi člani AO Kozjak, je menda šele tretja zimska ponovitev omenjene smeri. Marko Šubic in Franc Mahorič pa sta medtem preplezala Jugovo poč — prav tako v zahodni steni Planjave. V nedeljo so se Škerbinek, Meden, Dajčar in Mahorič povzpeli še na vrh Planjave. Skupaj z Marjanom Curkom, ki je plezal Hudi prask v steni Mrzle gore nad Okrešljem, so člani AO Kozjak Maribor čez soboto in nedeljo opravili kar deset vzponov in pristopov. Sicer pa je bilo na Okrešlju tudi tokrat precej živahno, saj so poleg že običajnih gostov celjskega AO tokrat prišli tudi Šoštanjčani.
I. BAJDE
Zbor štajerskih in koroških alpinistov
TRADICIONALNI ZBOR ŠTAJERSKIH IN KOROŠKIH ALPINISTOV BO LETOS V SOBOTO, 24. JANUARJA, V HOTELU PLANINKA V ČRNI NA KOROŠKEM, PRIČEL PA SE BO OB 17. URI.
Zbor vključuje alpinistične odseke in društva iz Maribora, Slovenske Bistrice, Celja, Šoštanja, Slovenjega Gradca ter z Raven in iz Čme na Koroškem s sekcijami. Vsakoletni zbor organizirajo odseki in društva izmenično, cilj zbora pa je izmenjava mnenj in izkušenj ter medsebojna pomoč. Na zboru se krepi in razvija tovarištvo ter sodelovanje s samoupravnimi interesnimi in družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami, alpinisti se zavzemajo za razvoj, množičnost in napredek telesne kulture. Na letošnjem zboru v idilični Črni, ki je žal vnovič brez snega, bodo med drugim pregledali sklepe preteklega zbora, ki je bil v Logarski dolini, izvedel pa ga je AO Celje. Udeleženci bodo razpravljali o delu v pretekli sezoni in o sprotnih problemih. Med njimi bo kot običajno pereč problem financiranja, zlasti tam, kjer alpinizem ni našel pravega mesta v občinskih zvezah telesnokulturnih organizacij oziroma v prednostnih razvrstitvah športov. Poudarek bo na vzgojni dejavnosti, predvsem zaradi poenotenja programov plezalnih šol in tečajev, ter na izmenjavi mnenj in inštruktorjev. Program zbora je širok, tako da bodo alpinisti temeljito obdelali vse probleme, Ki jih tarejo, obenem pa se zavzeli za dosego pravega mesta, ki jim v družbi in športu gre. Predvsem pa ne bodo pozabili na svoje napake in pomanjkljivosti.
Alpinistični odsek iz Črne na Koroškem, ki je letos gostitelj alpinistov, upa, da bo zbor kot vselej konstruktiven in vsebinsko bogat.
(rch)
Dvakrat Makalu in Stene mojega življenja
Bogatejši smo za dve novi planinski ediciji in značko. Planinska založba je izdala lepak z barvnim posnetkom Aleša Kunaverja Makalu in značko Makaluja, založba Obzorja pa knjigo Toneta Škarje Stene mojega življenja. Vtem ko je lepak lep okras na stenah sob ali drugih prostorov, je knjiga prijetno branje o doživetjih alpinista, vodnika in reševalca. Značka pa je pravcata poslastica za zbiralce.
Lepak Makalu je izredno velik — meri kar 109 x 87 cm. 8481 m visoki himalajski vrh Makalu, ki se je nanj povzpela IV; (leta 1972) in končno zmagovita VI. JAHO (lani), je na lepaku ožarjen od barv zahajajočega sonca. Lepak je pravcata fotografska pa tudi grafična mojstrovina. Makalu je posnel vodja obeh naših odprav nanj Aleš Kunaver, lepak je oblikoval Valentin Lapajne, natisnila pa ga je tiskarna Dela. Smisel lepaka, katerega cena je 60 dinarjev, je zbiranje denarja za naše odprave. Lepak prodaja v Mariboru turistični biro (v stavbi hotela Slavija), kjer interesentom na željo tudi vrišejo bazne tabore in smer vzpona. V Ljubljani pa prodaja lepak ekonomat planinske zveze Slovenijej Dvoržakova ulica 9.
Značka Makaluja je izdelana v štirih barvah in je prav tako naprodaj v turističnem biroju Maribor ter na PZS. Značka velja 10 dinarjev.
Knjiga Stene mojejga življenja pa je polna nepozabnih doživetij, ki jih je Tone Škarja doživel na svojih plezalnih turah v Kamniških in Savinjskih Alpah, v Julijcih in Centralnih Alpah ter končno kot vodja V. JAHO leta 1974 na Kangbačenu. Za 120 dinarjev je knjiga na voljo v vseh knjigarnah.
M. C.