Planinski vestnik 7-1963 – Boris Režek: Dolgo se že poznava – Vlasto Kopač praznuje petdesetletnico
Planinski vestnik 1963/07/339-
OBISK OB SLAVJU
Sodil bi, da je šele nekaj let tega, kar smo prišli od nekod z robov in posedeli v Bistrici. Tako naglo so se strnila obdobja. Mnogo tega, kar je bilo vmes, se nam je že odmaknilo; vendar se bomo vedno znova vračali na nekdanja pota.
Dolgo se že poznava in bo torej le res, da VLASTO KOPAČ praznuje petdesetletnico. Vem, da bi raje šel tiho preko nje, toda v gorah nam je toliko dal, da ne moremo kar tako mimo njegovega dela. Malo pred vojno se je v Akademski skupini SPD zbrala peščica mladih in odločnih mož, ki so hoteli naše tedanje gorništvo spraviti iz vedno hujšega mrtvila. Naložili so si res težavno nalogo, toda že v prav kratkem času so se pokazali uspehi, ki so tesno zvezani s prizadevanjem tega našega tovariša. V gorah je nastopal nov rod, vrstile so se ture in tečaji in skoraj je postala akademska skupina v vsem vodilna.
Zanemarjeno gorniško kulturno delo je oživelo. Postavljeni so bili obsežni načrti in kakor v gorah je tudi tu odločilno sodeloval. Narisal je panoramo z Grintovca, ki jo je izdala Akademska skupina; kratko zatem pa je bil v odpravi, ki je obiskala zimski Durmitor in pristopila na več do tedaj pozimi še neosvojenih vrhov. V domačih gorah pa je bil itak redno v navezi, ki je v Grintovcih začenjala z zimsko alpinistiko in naju od takrat vežejo mnoga skupna doživetja na zaledenelih grebenih Grintovca, Brane in Planjave.
Vmes je bilo še mnogo drobnega organizacijskega in umetniškega dela, saj se je v svojem vnetem prizadevanju kar razdajal. Vso to plodno ustvarjalnost pa je prekinila vojna. Tedaj je prevzel odgovorne naloge v ilegalnem delu, prestal Dachau; komaj pa se je po osvoboditvi vrnil, je spet krenil v gore. Nato se je ves predal delu za reorganizacijo in obogatenje našega gorništva. Zasnoval je spomenik padlim borcem v Bistrici, se vrgel na delo za Bivak pod Skuto, ki je bil kljub vsem težavam zgrajen prav zaradi njegovega zavzemanja. Vmes je pisal v Vestnik; zbral je ledinska imena za južno stran Grintovcev in v stalnem stiku z domačini sledil vsemu prvobitnemu v gorski folklori. Tako je oživil že zamirajoče gorjuško čedrarstvo in na Veliki planini odkril dotlej neznane pastirske rezbarije. Velika planina je sploh vedno bolj postajala področje njegovega raziskovanja in ustvarjanja.
Prve zamisli ekspedicij v Kavkaz, Ande in Himalajo segajo v čas, ko je bil predsednik PZS. Kljub vsemu obsežnemu delu v tej organizaciji ter za ljudsko umetnost, folkloro in spomenike NOB smo se še pogosto srečavali na skupnih potih na vrhove, pod stenami in ledenimi vesinami.
Narisal nam je prva kartografsko dognana zemljevida Julijskih in Savinjskih Alp, opremljal Vestnik ter druge izdaje PZ in razen tega pustil še marsikje drugod neizbrisne sledove svojega umetniškega dela. Napravil je načrte za Bivak pod Ojstrico in mnoge druge gorske gradnje in vendar je še kar naprej prevzemal najbolj odgovorne naloge. Osnovni urbanistični načrt za ureditev Logarske doline je njegovo delo. Vmes pa je pomagal še tu in tam z zamislimi, načrti in nasveti, četudi se je njegova glavna dejavnost obenem z gradnjo žičnice, usmerila na ureditev in zaščito področja Velike planine. Tam je načrtoval ter količil in zdaj so po njegovi zamisli že zrasla turistična naselja s hišicami v podobi pastirskih stanov in gradi se hotel.
Samo neumorna dejavnost, združena z neupogljivo voljo je zmogla to bogato in raznotero delo, razen tega pa tudi globoka zavzetost za vse, kar je združeno z gorami in prirodo sploh, s staro ljudsko umetnostjo in nje preteklostjo.
Spet posedamo v Bistrici. Podali smo se nazaj v čas, v sonce na grebenih, v neurja in meteže. Vse, kar smo doživljali v gorah, nas je bilo združilo in leta niso razdrahala naših navez. Ozrli smo se nazaj, a v tem kratkem času nismo niti mogli pregledati vsega, kar nam je Vlasto Kopač dal. Samo nekoliko drobcev njegovega dela sem natresel, a vsekdar nam je dajal še mnogo več - najboljše tovarištvo in dobroto. Zato bomo kakor nekdaj v stenah in na grebenih zvesto ostali z njim, dokler nam bo usojeno živeti z gorami.
Boris Režek