Večer, 19.04.06 - Urška Šprogar: Obiskovalci si lahko ogledajo še osnovne kamnine gore
Večer, 19. aprila 2006
NARAVA, GORE IN LJUDJE
Kamnine v stebričku nas vodijo skozi različna geološka obdobja
Geološki steber zdaj tudi na Boču
Ker je zdaj čas, ko ljudje bolj množično zahajajo na Boč, naj si ogledajo še osnovne kamnine, ki sestavljajo to goro - Steber predstavlja Vili Podgoršek, geolog na II. gimnaziji v Mariboru
V geološkem stebričku so na enem mestu zbrane različne kamnine, ki so nastajale milijone let in predstavljajo del geološke dediščine, predvsem pa ti stebri služijo za učne in vzgojne namene.
"Pred več kot desetletjem je bil v Sloveniji, bolj točno pri vhodu v Dolžanovo sotesko, postavljen prvi geološki stebriček. Od lanskega novembra pa lahko obiskovalci podoben steber vidijo tik ob planinskem domu pod vrhom Boča," je novo pridobitev predstavil Vili Podgoršek, geolog na II. gimnaziji v Mariboru ter vneti zbiralec in poznavalec mineralov. V teh dneh ko se mnogi odpravljajo na ogled cvetoče velikonočnice, se verjetno ustavijo ob bližnjem dober meter visokem stebričku raznobarvnega kamenja, ki je pokrit s štirikapno streho. Zraven je postavljena tabla, na kateri je nekaj izrazov, ki se jih spomnimo iz šolskih klopi, ter nekakšni posebni znaki in še ena kolona številk in izrazov. "Potrebne je kar malo volje, da razvozlamo znake, ki so zapisani v skladu z geološko terminologijo. Vsekakor bi nam bilo zelo v pomoč, če bi imeli v planinskem domu še kakšen prospekt, kjer bi ob toplem čaju ali podobnem napitku v miru bolj podrobno spoznali vsebino stolpca kamenja," dodaja Vili Podgoršek
Nastanek geoloških stebričkov
"Poznajo in postavljajo jih na območjih, kjer je velika pestrost kamnin, imajo pa jih tudi v geoloških muzejih. Posebnost geološkega stebrička na Boču pa je v tem, da so ga, sicer ob pomoči mentorjev geologov, postavili študentje geologije. V poletnem geološkem taboru so na Boču in v neposredni okolici sistematsko zbrali vzorce kamnin, ki se razlikujejo po nastanku in obdobjih, ko so se rojevale. Na spodnjem robu table so označene najstarejše kamnine, kar jih je odkritih na Boču. Prav tako so tovrstne kamnine vzidane v najnižji del geološkega stebrička. Med tablo in stebričkom lahko potegnemo namišljeno višinsko povezavo in tako neposredno opazujemo primerke kamnin iz obdobja, ki je označeno. Kamnine so zato vzidane tako, da vezivo deluje čim manj moteče. Vstavljene pa so tako, da lahko dobro vidimo njihovo sestavo. Določen višinski kolobar v stebričku po starosti ustreza, z vseh strani, označenemu obdobju na tabli."
Iz časa dinozavrov niso našli kamnin
"Treba je opozoriti, da višinska razporeditev kamnin ne bi bila takšna, če bi vrtali na izbranem mestu v globino Boča. Zaradi tektonskega delovanja in drugih procesov se lahko tudi zelo stare kamnine znajdejo blizu ali kar na površju ter si po starosti ne sledijo v globino. Pred nekaj leti so v bližini Makol tik pod površjem našli lepo ohranjene fosile morskih lilij oziroma so se razkrili ob širjenju ceste v naselje Stari Grad. Če bi jih po starosti uvrstili v opisani stolpec, bi se znašli v njegovem vznožju. Med označenimi obdobji zevajo velikanske časovne luknje. Iz mezozoika je zastopan le trias, ki ga lahko občudujemo tudi v številnih kamnolomih za Poljčanami. Iz jure in krede, ko so na svetu kraljevali dinozavri pa ni poznanih kamnin v bližnji okolici.
Zato omenjenih obdobij ni na tabli. Časovna luknja se razpotegne še daleč v novi zemeljski vek, saj se na tabli začne šele z eocenom. Pa še ta je bolj skromno zastopan v naravi. Na bližnji Šuštarici v njem najdemo fosilne ostanke enoceličarjev, kar je sicer redkost za ta del Slovenije. Bolj ko se bližamo vrhu geološkega stebrička, dlje okrog samega vrha Boča moramo iskati takšne kamnine. Pravzaprav jih najdemo šele na obrobjih Dravinjske doline. Severno od Poljčan so bogate z morskimi fosili, ter se večkrat razkrijejo ob delih v vinogradih."
In kakšna so imena kamenin, ki sestavljajo stolpec? "Spodaj so permski peščenjaki, so sivkaste barve in zato je spodnji del stebrička tudi temnejši. Potem so triasni dolomiti, ki sestavljajo največ Boča in so tudi v poljčanskih kamnolomih. Sledijo eocenske kamnine, ki so sivkasto modre, nato sledijo apnenci, ki vsebujejo tudi največ fosilov, vgrajene pa so tudi vulkanske kamnine Boča, ki sestavljajo njegova jugovzhodna pobočja."
Skozi različna obdobja
Kamnine v stebričku nas tako vodijo skozi različna geološka obdobja, česar se ob sprehodu na vrh Boča največkrat niti ne zavedamo. "Zagnanost študentov geologije nam je ta svet tako na posrečen način nekoliko bolj približala. Čeprav je na dan otvoritve snežilo, pa so se v planinskem domu, ko ga je počasi objemala noč, mešala narečja različnih pokrajin naše dežele. Otvoritve geološkega stebrička se je udeležil tudi dr. Stanko Buser, je postavil prvega, ki je na tem področju zaoral ledino v Sloveniji," je še poudaril Vili Podgoršek.
Urška Šprogar
Zgornja fotografija: Vili Podgoršek, profesor geografije - Foto: Brigita Tetičkovič
Spodnja: Kamnine so v geološki stebriček vstavljene tako, da lahko dobro vidimo njihovo sestavo; foto: Urška Šprogar