Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Prvi obiskovalci gora so bili iskalci rude, lovci in pastirji

www.delo.si  14.12.2010

 

sreda, 15. december 2010, ob 05:29, Franci Savenc, ogledov: 1572

Delo, Kultura - Marjana Hanc: Arheološka razstava v Gorenjskem muzeju

Razstava in tudi vodnik po petih poteh, speljanih v vzhodnih Julijskih Alpah po najpomembnejših območjih starega rudarstva, železarstva in pašništva

V Gorenjskem muzeju v Kranju so v četrtek odprli razstavo o arheoloških visokogorskih najdiščih v vzhodnih Julijskih Alpah. Kakšne sledi je tam pustil človek od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka na območju Pokljuke, Triglavskega pogorja, Spodnjih bohinjskih gora in Jelovice, so dobrih 15 let odkrivali, dokumentirali in raziskovali zaposleni v Gorenjskem muzeju v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom, Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU in posamezniki. Izsledki raziskav so bili podlaga za razstavo in označbe z informacijskimi tablami petih kulturno-pohodniških poti, imenovanih Železna pot. Te poti so odslej natančno opisane še v novem vodniku, ki so ga napisali Janez Bizjak, Marija Ogrin in Martin Šolar. Razstavo v Mestni hiši na Glavnem trgu si je mogoče ogledati do konca januarja 2011.

Mija Ogrin, v. d. direktorice Gorenjskega muzeja, je na odprtju razstave v Kranju izpostavila, da so vsa arheološka najdišča, predstavljena tudi na razstavnih panojih, nad 1500 metri nad morjem. »Opravili smo veliko poti, pregledov na naravnih pašnikih nad gozdno mejo in večinoma na območjih z železovo rudo. Z arheološkimi ra-ziskavami smo dokazali, da je človek zahajal v visokogorje že zelo zgodaj zaradi nabiralništva, lova, pašništva, oglarjenja in rudarjenja. Najstarejše sledi so stare kar 3600 let (bronasta doba), odkrite so bile na platoju Lepe Komne in Vogla. Iz starejše železne dobe nahajališča niso znana – domnevamo, da zaradi podnebnih sprememb. V rimski dobi sta se v Julijcih razmahnila rudarjenje in pašništvo. O tem priča bronasti zvonček z Vodenih Rup. Ta ima na sredini napis URS in sodi v čas med 1. in 3. stoletjem, našli pa smo ga skupaj z bronasto oblačilno sponko iz 2. stoletja,« je povedala Mija Ogrin. Odkritih je bilo veliko poselitvenih točk na Pokljuki, Komni, Spodnjih bohinjskih gorah in Jelovici. Najbolje so raziskane planine Klek, Vogel in Pečana, ki pa so neprekinjeno obljudene vse do danes. Znano je, da je bil Bohinj naseljen zaradi železove rude v 8. stoletju pred našim štetjem. V Gorenjskem muzeju si je mogoče ogledati tloris poznoantične stavbe (iz 4. do 9. stoletja) oziroma rekonstrukcijo stavbe, katere ostanke so našli na planini Kal na Zadnjem Voglu.

Železna pot
Gorenjski muzej je na podlagi izsledkov arheoloških raziskav v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom zasnoval kulturno-pohodniške poti, imenovane Železna pot. Pet krožnih pohodov vodi po najpomembnejših območjih rudarstva, železarstva in pašništva. Prva, šest ur dolga pot in se imenuje Po sledeh bobovca na Pokljuki (bobovec so zaobljena zrna rjave do sive barve, najkakovostnejša železova ruda, op. a.) druga, Po sledeh bronastega zvonca v fužinskih planinah, traja sedem ur. Po zlatorogovih sledeh med Komno in Voglom naj bi hodili devet ur, četrta je peturni pohod Po sledeh Ajdov med Bohinjsko Bistrico in Pečano pod Ratitovcem, peta je prav tako peturna pot Po sledeh prvih pastirjev v dolini Krme. Pobudnik teh poti, opremljenih s tablami, je bil nekdanji direktor TNP Janez Bizjak, ob odprtju razstave v Kranju pa je opozoril, da so se raziskave v Julijcih pred 15 leti lotili tudi zaradi odmevnih pregledov v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki so jih opravili Tone Cevc, Miran Bremšak in Jana Horvat. Za pomoč smo se dali kot amaterji podučiti arheologu Andreju Valiču. In potem smo iskali najprej sledove pastirjev na vzhodni strani nad Tolminom, nad Bohinjem pa sledove rudarjev, ki so bili dotlej prezrti obiskovalci Julijskih Alp. Dobro je, da pokažemo to vsem, ki zahajajo v gore. Ko bodo namreč hodili zraven najdišč, jih bo zavedanje, da hodijo ob pomembnih arheoloških najdiščih, nedvomno obogatilo. Na primer: dolgo smo bili prepričani, da so površinske jame, ki so kot kraterji na Luni, geološki pojav, toda v resnici so posledica rudarjenja pred mnogimi leti. In kako se človek razveseli drobcev, črepinj v gorah: to sploh ni primerljivo z najdbami na ravnini, denimo ob gradnji avtoceste! je prepričan Bizjak.

Marjana Hanc

Oznake: Delo, MUZ, novosti, razstava
eXTReMe Tracker