Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Zimske markacije

torek, 25. april 2006, ob 05:25, Franci Savenc, ogledov: 2859

na Triglavski smučarski magistrali so že v zelo slabem stanju - potrebne obnove...

Zimske markacije
na Triglavski smučarski magistrali

Že dalj časa opažam, da so nekatere zimske markacije na relaciji Vogel – Komna – Triglavska jezera – Hribarice – Velska dolina – Konjski preval – Kredarica – Kma v zelo slabem stanju.

Precej količkov je podrtih, manjkajo smerne table, potrebno bi bilo barvanje. Ker se v zadnjih letih vztrajno veča zanimanje za turno smučanje, menim, da bi bilo potrebno navedene oznake ustrezno obnoviti. Res je, da celotno Triglavsko smučarsko magistralo v eni etapi opravijo le redki, vendar bi bilo predvsem za tujce, kot tudi domače turne smučarje zelo dobrodošlo, da se bi navedene oznake obnovilo.

Ker je trasa zelo dolga in bi bila potrebna tudi kar obsežna dela, predlagam, da se dela opravijo po etapah. Seveda bi si morali ustrezni strokovnjaki traso v letnem času najprej ogledati in zabeležiti vse pomankljivosti in poškodbe, zatem pa načrtno pristopiti k delu. Ker gre za obsežen projekt, bi bilo seveda potrebno pritegniti širši krog uporabnikov navedenih markacij in prostora po katerem trasa poteka. Predlagam, da se v navedeni projekt v kolikor bi zaživel, vključi lastnike zemljišč, TNP, Komisijo za poti PZS, Turni klub Gora in še koga.

Sedanje stanje, ki je predvsem opazno poleti, ko ni snega, namreč ne daje videza neke urejene poti. Železni stebri in stebrički so na več mestih polomljeni, nagnjeni, zarjaveli in kot taki kazijo gorski svet.

Menim, da bi pobuda morala biti sprejeta in v doglednem času realizirana, predvsem pa bi bil vesel vsakega mnenja glede navedene zadeve s strani širše planinske javnosti. V kolikor bo pobuda sprejeta in se bi formiral strokovni organ ali karkoli že bo, sem pri projektu pripravljen tudi sodelovati.

Igor Zlodej

Komentiraj (20):

Igor Zlodej, torek, 2. maj 2006, ob 12:14

Na žalost se je zgodilo to, kar sem potihem sicer pričakoval. Očitno res nikogar ne zanimajo zimske markacije na triglavski smučarski magistrali. Vsaj kakšen odziv bi pričakoval od najbolj kompetentnih to je PZS, TNP, razna ekološka gibanja, ki se prizadevajo za ohranitev Alp, PD, ki imajo planinske koče na območjih po katerih poteka trasa, kakšnega gorskega vodnika ali vsaj od kakega koristnika teh markacij. Razen ene svetle izjeme in sicer iz PD Radeče, očitno nihče nima svojega mnenja o tem. Še tisti redni pisci, ki imajo kaj povedat in komentirajo vse in vsakogar, so tokrat ostali tiho. Ker se mi zdi zadeva še kako aktualna torej prosim vse, da izrazijo svoje mnenje, sicer bo prevladalo stališče, da navedenih markacij ne potrebujemo več in bi jih bilo najbolj pametno odstraniti. V takem stanju, kot so sedaj nam res ne morejo biti v ponos in močno kazijo gorsko okolje pod okriljem triglavskega narodnega parka. Seveda pa bi tudi odstranitev zimskih markacij zahtevala kar precej dela in stroškov.

Rajko Večko, torek, 2. maj 2006, ob 12:52

Gospod Zlodej je zapisal: »Očitno res nikogar ne zanimajo zimske markacije …«

Res je, že nekaj let je to samo še ena klavrna podoba v TNP, nikomur ni v ponos. Sem za obnovo oznak, ne samo za tujce, ampak tudi za nas slabše podkovane t. smučarje in za vse tiste, ki se te plemenite veščine in užitkov ki jih daje šele lotevajo. Prepričan sem, da bi se vključila PD s področja Julijcev z markacijskimi odseki, lahko bi sodelovala tudi ostala društva ali pa posamezniki, a vendar nekdo mora prevzeti projekt obnove in organizacijo.
Gospod Igor, ker ste vešč pisec je moja želja, da posredujete kar predlog na PZS, zagotovo se morajo odzvati pozitivno. Če se ne odzovejo, ni vredno da smo še naprej člani takšne asociacije, oziroma zveze.

Hvaležen sem, da ste odprli to rano Triglava, v prepričanju da se da zaceliti v kratkem času, vsem v ponos in v koristno uporabo.
Lep planinski pozdrav Rajko.

Igor Pavlič, torek, 2. maj 2006, ob 13:00

Žal se spet oglašam.
Po mojem bo tako, da bo potrebno te markacije, "štange"; plačevati! Ne vidim vzroka, da bi bile zastonj, končno smo opravili z ureditvijo, kjer so si ljudje predtasvljali, da jim družba nudi ne le reševanja, tudi smeri poti new vzdržujejo, tu pa nastajajo stroški., v zimskih razmerah še večjih. Nekaj bo treba spremeniti v glavah.
Mogoče ne bi bilo napak, da bi ob zimskih markacijah namestili škatlo, ki bi se napajala (seveda iz sončnh celic-možnost projekta!), ko bi pa smučar ali kdorkoli v ustrezno režo vrgel kovanec za 1 ali 2 EUR, bi se smerna puščica obrnila v pravo smer, iz posebne reže bi pa popotnik dobil "print out" o nadaljevanju, s koordinatami in izrisom nadaljevanja. Gotovo je, da na tem področju obstaja kar perspektivna tržna niša. Kdorpo žepih ne bo imel drobiža, bo imnel dve možnosti: plačilo preko mobilca ali pa se bo moral znajti po svoje.
Čas gre naprej, kdor mu ne sledi, si lahko posledice pripiše sam, naj bo v dolini ali v gorah.

Pavle

Tomaž Ogrin, torek, 2. maj 2006, ob 20:45

Pravzaprav ni kaj dodat. Poziv je zelo aktualen. Oglasit pa se morajo ta pravi. Jaz bolj na poziv Igorja. Pač večino lokacij in palic poznam. Začeli smo z organiziranimi turnimi smuki PD Ljubljana-Matica, ko je bilo palic manj. Na sliki je novejša markacija (pa že obenem stara). Kdo jih je načrtoval, izdelal in postavil? Morda vsaj to zvemo.
Neko sezono, ne vem katerega leta sem opazil te, nove, tanjše, višje. Na primer že od Komne na Govnača (od danes je to že zdavnaj). Še prej so bile še redkejše, debelejše in zelo zdelane ali so manjkale. Zanimiva niša za zgodovino. Ali so bile že predvojne? (II.SV). Morda je kaj o tem v PV?
Kakorkoli, se strinjam s sistematiko, a tako, da bi jih postopoma obnovili. Pri tem pa obdržali njihov izgled in brez novih lokacij. Treba je od ene do druge in popisat, kaj je potrebno za obnovo, premerit palice, popisat barve, dimenzije oznak. Zato sprašujem, kdo je nazadnje postavljal, ker ima najbrž vse zrisano. Nekatere so še dobro ohranjene, morda le vredne prebarvanja (kot ta na sliki). Druge so zvite, odlomljene, znaki odtrgani, ipd. Vse skup ne more biti drago. Samo ne kakšnih akcij v smislu vse na novo. Le popravit, nič več.
Razdelijo si jih lahko društva med sabo pa četudi vsako obnovi le eno. Ime markacija kaže na izvajalce: markacisti v PD. Koordinator pa PZS, ki naj iz skupne blagajne primakne delež za nabavo materiala (sklep bližnjega občnega zbora?). Delo bo pa tako prostovoljno. Traja lahko tudi dve leti. V TNP naj primakne delež tudi država, drugje pa občine. Ne pa palic množit, zato ne novih lokacij.

Opozorit pa je treba, da pošiljat nevajene v turne smeri, češ, saj so palice, ni priporočljivo. Tudi če pot poznaš poleti, je pozimi vse drugače. Snežne razmere, plazovi, napori, posebno ob mehkem snegu, zametene luknje, večje razdalje brez koč (Vogel - Komna, npr.), nenadne spremembe vremena, nastop megle, kratek zimski dan, nepredvidene okoliščine (zvini, ipd.), da te ujame mrak, noč ipd., vsega tega palice ne rešujejo. So bolj psihološki pripomoček v tisti samoti. Najbolje je tako, kot poteka normalno: voden tečaj v PD, skupina, da spoznaš, kar je treba...
Pa sem spet predolg...saj je vse znano. Le zakaj je ta problem sploh odprt? Morda, ker nekatere bolj zanima elektrifikacija gorskih postojank...tu je verjetno problem naše zelo množične organizacije z dolgo tradicijo...tudi, če so slovenski hribi posejani z 80-m vetrnicami, jih ne briga...

Tomaž Ogrin, torek, 2. maj 2006, ob 23:03

Tole sem naknadno odkril in predlagam, da kakšen markacist sproži na Zboru. Če kdo pozna kakšnega, naj mu ta problem pove...

Komisija za planinske poti pri UO PZS na podlagi 23. člena Pravilnika Komisije za planinske poti
sklicuje REDNI ZBOR MARKACISTOV
ki bo v soboto 06. maja 2006 v Lila dvorani Ekonomske fakultete v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 17, s pričetkom ob 10 uri.

Boštjan Virc, sreda, 3. maj 2006, ob 10:52

Vezano na Pavletovo pripombo... Še dobro, da nas lepo urejeni, vzdrževani in v večini primerov zastonjski bivaki pri naših sosedih spominjajo, da še vedno obstaja gorniška solidarnost in etika.
Tako pri tistih, ki takšno infrastrukturo postavljajo, financirajo in vzdržujejo, kot pri tistih, ki to hvaležno in skrbno uporabljamo in ne mečemo v peči vpisnih knjig.

Igor Pavlič, sreda, 3. maj 2006, ob 10:53

Če koga zanima, si lahko ogleda predlog Zakona o planinskih poteh, kjer je tudi zanimiv komentar k posameznim členom, nasveden pa je tudi krajši pregled ureditve po nekaterih, nam bližnjih državah.
Kar se tiče kolesarjev, je problem "rešen" zelo različno, ponekod ga pojmujejo kot gibanje po gorah z drugim sredstvom, drugje ga ignorirajo itd. Priporočam v branje!
Predlog je bil v DZ poslan decembra, tja je prispel mislim da 09.01., preživel je drugo branje, v kareri fazi pa je postopek zdaj žal ne vem. Gre za to, da ne bi kar naprej izumljali tople vode, pri nas smo pa "itak" izredno nagnjeni k "javnim razpravam".....

Pavle

Miha Pavšek, sreda, 3. maj 2006, ob 11:07

Le nekaj o starosti teh markacij: TS magistrala je bila obnovljena pred vč kot 20 leti, natančneje v sredini 80-ih let (MaO PD Lj.-Matica). Sam sem namreč poleti 1984 sodeloval pri obnovi/postavitvi novih znamenj na odseku Komna-7J (tistim po drevesih smo rekli "pershingi"...). Spomini na prenašanje sestavljive lestve so lepi (v debla smo vrtali na roke...), je bilo pa to izredno težaško delo (vse smo delali brez helija!), morda še bolj kot obnova zav. plezalne poti, saj moraš po izkopavanju luknje za temelje prinesti še cement, pesek, vodo in železni drog (dva dela - podstavek in vrhnji del). Več o morebitni obnovi pa bodo vedeli markacisti PD Lj. Matica oz. PZS.

system, petek, 5. maj 2006, ob 02:01

"Če koga zanima, si lahko ogleda predlog Zakona o planinskih poteh, kjer je tudi zanimiv komentar k posameznim členom, nasveden pa je tudi krajši pregled ureditve po nekaterih, nam bližnjih državah."

OMG! V anglosaškem svetu, kjer jim kaj takega (sprejemanje krovnega nacionalnega zakona o planinskih poteh namreč) na kraj pameti ne bi padlo, imajo v slovarju tudi posebno besedo za takšne primere zbirokratizirane blaznosti: overregulate, overregulation (= to burden excessively with rules and regulations). Še malo, pa nam bodo z nacionalnim zakonom predpisali tudi obvezno barvo sekret papirja.

Ivan Pepelnjak, petek, 5. maj 2006, ob 08:12

g. Ovčak je napisal "V anglosaškem svetu, kjer jim kaj takega (sprejemanje krovnega nacionalnega zakona o planinskih poteh namreč) na kraj pameti ne bi padlo, imajo v slovarju tudi posebno besedo za takšne primere zbirokratizirane blaznosti:"

Morda je regulacija oblike markacije z zakonom res na robu blaznosti, zakon pa kljub temu obdela vsaj en pomemben problem - prost prehod po obstoječih poteh in (vsaj majhna) odškodnina lastnikom. Lahko da se motim, vendar imam občutek, da to še ni nikjer rešeno (popravite me, prosim).

Seveda pa tudi v tem zakonu ne manjka neumnosti - zamislite si star kolovoz (ne pot ali stezo), ki je obstajal dosti prej kot Planinska zveza. Ker ga je v preteklosti nekdo popackal z rdeče-belimi krogci, se zdaj naj ne bi smeli voziti po njem s kolesi ... haloooo ???

In, kot je značilno za slovenceljne - v isti koš tlačijo gorska kolesa, enduro motorje in snežne sani. Morda bi še turne smučarje dodali :), da o deskarjih sploh ne govorimo :)).

system, petek, 5. maj 2006, ob 08:53

"Morda je regulacija oblike markacije z zakonom res na robu blaznosti, zakon pa kljub temu obdela vsaj en pomemben problem - prost prehod po obstoječih poteh in (vsaj majhna) odškodnina lastnikom. Lahko da se motim, vendar imam občutek, da to še ni nikjer rešeno (popravite me, prosim)."

To je res, vendar se bom spet sliceval na anglosaški svet (tisti model družbene ureditve, ki deluje najbolje na vsem svetu), kjer pogoje prehoda lahko določa samo lastnik. Za njihov model je značilna svetost lastnine (mimogrede je zapisana tudi v OZN temeljni listini o človekovih pravicah), ne pa delno razlaščevanje in kratenje lastninskih pravic v imenu kolektivizma - kot pri nas.

Predstavljajte si, da vam zakonodajalec Z ZAKONOM predpiše, da se sme, če le ne stori nobene škode, prisesti in z vašim avtom peljati vsakdo, ki si to želi.

Saj res, to bi lahko tudi zakonsko uredili, vsakdo, ki ima vsaj en sedež prost, MORA ustaviti štoparju. Rabimo še zakon o štoparjih.

Igor Pavlič, petek, 5. maj 2006, ob 10:50

"Lastnina, mišljena kot pravica, je oblast, ravnati po svoji volji s tvarino in užitki stvari in vsakega drugega od tega izključiti. Ako zahteva občni blagor, mora član države za primerno odškodnino odstopiti celo popolno lastnino stvari."
Tole je citat iz Državljanskega zakonika iz leta 1811, iz rajnke Avstrije.

Razpravljati o zasebni lastnini in pravicah do nje je zelo komplicirano, običajno se nihče ne sprašuje, od kod pravice do lastnine, ko jo enkrat pridobiš, je seveda ne daš! Kako in kdaj si jo
pridobil, seveda nikogar ne sme brigati. V anglosaškem svetu /ne le tam/ je seveda svetinja,
skoraj pol Vel. Britanije je v zasebni lasti, kraljica je celo največji kmetovalec v Evropi, če bi navedel, koliko EU subvencij prejme za svoje kmetovanje, bi se vsakomur zvrtelo v glavi.. Očitno si tudi v Sloveniji po njihovem izgledu želimo čimveč ograj in napisov s stilu "Keep out, danger, private property". Potem bomo imeli občutek, da živimo v demokraciji, kjer se spoštuje zasebno lastnino ali kaj?!

Kakorkoli, dejstvo je, da so markacije in poti kompromis med onesnaževanjem okolja in lajšanjem gibanja v naravi. Seveda mora o tem obstajati zakon in drugi akti, spomnimo se raznih zasebnih pobud, ko so razni aktivneži markirali razne poti in dostope (npr. na Šmarno goro, Grmado-V. Mazi) in še kje. Rezultat: ta osameli hrib je dandanašnji ena sam pot in markacija. Žal ne smemo dovoliti vsakomur, ki se mu bo zazdelo, malati po naravi, pa če je njegova ali ni, pa če ta red imenujemo širši družbeni interes, javno dobro, obči blagor ali kakorkoli.

Sploh je smešno, da zakon omenja, da je nove poti možno delati, če se nekje postavi koča, le-ta se pa postavlja na osnovi drugih zakonov.... Markiranih in drugih poti je sploh preveč! Zgledovati se bi morali po lovcih, kdo jim daje pravico, da svoje poti gradijo in vzdržujejo ter skrivajo začetke in opise, imajo jih pač zase, kot npr. na Pršivec iz Ukanca, tam sta npr. kar dve!

Po Škotskem višavju je ponekod navada, da podirajo celo možice, vse v "svrho" ohranjanja prvobitnosti, le-ta ima svoj čar!

Pavle



Iztok Snoj, petek, 5. maj 2006, ob 12:32

Gospod Tomaž piše: »To je res, vendar se bom spet sliceval na anglosaški svet (tisti model družbene ureditve, ki deluje najbolje na vsem svetu), kjer pogoje prehoda lahko določa samo lastnik. Za njihov model je značilna svetost lastnine (mimogrede je zapisana tudi v OZN temeljni listini o človekovih pravicah), ne pa delno razlaščevanje in kratenje lastninskih pravic v imenu kolektivizma - kot pri nas.«

- Svetost je pojem, ki prvotno pomeni povsem nekaj drugega. Res pa je, da se ga uporablja tudi pri lastnini, čedalje več tudi pri kapitalu (denarju).
- Anglosaški svet je bil in je še največji kolonizator na »svetu«. Model družbene ureditve z največjim učinkom gotovo. Vprašanje pa je, če je najboljši (najbolj pravičen?) tudi za večino ljudi na svetu.
- Svet je bil nekdaj pojmovan samo Zemlja. Pri lastnini kaže na to, da gre za pojem, ki je v vesolju omejen na zelo, zelo majhen, takorekoč njegov ničen del. (haha) Če se prav spomnim, so celo na Zemlji predeli, ki nimajo lastnika. Poleg tega se pojem lastnine zelo omejuje na pojem zemeljske površine. Naj spomnim, da pri nas obstaja tudi pojem »služnostna pot« oz. »služnostna pravica«. Svetost lastništva nad avtomobilom se pri nas hitro konča, če ga v primeru višje sile zaseže policija ali vojska (v imenu države seveda).
- Razlaščanje in kratenje pravic si pojmujem tako, da bi lastnika zemljišča v uživanju, izkoriščanju, uporabi njegove lastnine ovirali ali mu delali škodo. Če nekdo obiskuje naravo (hodi po njegovem zemljišču) tako, da ga ne ovira in mu škode ne dela, ne vem, kako bi se mu ta pravica kratila. Jasno, da ne znam odgovoriti, kaj v primeru, ko kmet hoče travnik preorati v njivo, tam kjer gre markirana pot.
- Kolektivizem je pojem z negativnim predznakom, predvidevam. Ampak vseeno so neke dobrine, ki naj bi bile dostopne najširšem krogu ljudi. Tako mislim. Če naj bi bile neke dobrine namenjene najširšemu krogu ljudi, ne razumem tega, da jih najširši krog ne bi tudi užival. Konkreten primer: naj bo Vremščica v lasti kmeta (ali pa Elektro Primorske) - kar ni nemogoče – pa se kmet odloči, da bo kot lastnik na svoji parceli postavil vetrne elektrarne. V anglosaškem svetu bi jih zlahka postavil in tam so tudi jih tako zlahka postavljali, kajne. Zakaj mu potem oporekaš postavljanje vetrnic, da se uničuje narava, naravno okolje? Ker misliš (tako predvidevam) da je narava nas vseh.

Ne more biti tam nekje nedotaknjena "narava", tu ločeno pa mi, ljudje. Ali nekako tako: tam nekje nedotaknjena narava, ki jo lahko uživa peščica lastnikov, tu pa vsi drugi.

Matjaž Novak, sobota, 6. maj 2006, ob 02:39

»Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.«

S temeljno listino o človekovih pravicah OZN, ste imeli, g. Tomaž Ovčak, verjetno v mislih Splošno deklaracijo človekovih pravic iz leta 1948. Zgornji »bolševistični pamflet« je 1. člen omenjene deklaracije. Čisto v duhu prosulega kolektivizma, kajne?

Ko že omenjate učinkovitost anglosaškega sveta samo primer. V vojni povsem razrušeno Evropo so po Marshallovem planu ZDA postavile na noge z borimi zdajšnjimi 90 milijardami dolarjev, pa mogoče s kančkom kolektivne zavesti zraven. Za rušenje Iraka pa so anglosaški prijatelji do sedaj porabili že več kot dvakrat toliko. In to naj bi bila učinkovitost?

Sistem lastnine je v Evropi obstajal kakšno tisočletje prej, preden so v Ameriki začeli zakoličevati zemljišča in pobijati vse, kar se je našlo na njih. Tako so imeli Stari Rimljani opredeljene tri različne vrste lastnine: privatno lastnino, državno lastnino in lastnino, ki ni pripadala nikomur, pač pa je bila nekakšno splošno dobro. Tudi zakonik rajnke Avstrije, ki ga omenja g. Pavlič, je že bil grajen na načelih evropskih civilizacijskih vrednot.

V že omenjeni deklaraciji človekovih pravic ni najti omembe o svetosti lastnine, je pa omenjana pravica posameznika do privatne lastnine, ampak istočasno tudi pravica posameznika do skupne lastnine. In narava je prav zagotovo naša skupna lastnina. Ker tu v primeru uporabe planinskih poti trčita dve nasprotujoči si pravici, je stvar potrebno urediti z ustreznim zakonom.
Pri tem bi zaželel vpletenim stranem, da ravnajo drug z drugim kakor bratje, če pa že ne to pa, da bi bili vsaj obdarjeni z razumom in vestjo.


Jože Rovan, torek, 9. maj 2006, ob 13:20

V slovenskih gorah najdemo več vrst zimskih markacij:
- 5 metrov visoke debele cevi z eno smerno puščico (predvsem na Triglavski smučarski magistrali, čas nastanka mi ni znan, stare so vsaj 40 let)
- 5 metrov visoke dvodelne cevi z osmerokotno tablo s številko in dvema smernima puščicama (spodaj debelejša cev, ki sega približno en meter iz betonskega temelja, zgoraj 4 metrska tanjša cev, cevi sta spojeni s prirobnico, postavil Markacijski odsek PD Ljubljana Matica na Triglavski magistrali v letih 1976-1984)
- smerne puščice na drevju, na mnogih poteh v naših gorah (npr. od Komarče do Koče pri Triglavskih jezerih, od Doma na Komni do Koče pri Triglavskih jezerih itd.

Sodeloval sem pri postavitvi zimskih markacij PD Ljubljana Matica. Delo je bilo v časih, ko markacistom še ni pomagala Slovenska vojska s helikopterskimi prenosi, izjemno naporno, postavitev pa je bila kljub ljubiteljskemu delu zelo draga. V naslednjih letih so bile markacije redno pregledovane in vzdrževane, v zadnjih letih pa so žal res prepuščene usodi. Tudi stroški vzdrževanja so bili visoki zaradi vpliva atmosferilij, plazov, vetra itd.

Na podlagi izkušenj mnogih turnih smučarjev sem prepričan, da je bila postavitev upravičena, saj so mnoge planince uvedle v svet turne smuke, predvsem pa pomagale najti pot ob spremembi vremena. Podatki o lokaciji drogov so geodetsko izmerjeni in ob ustreznem znanju orientacije je mogoče gibanje od stebra do stebra tudi v zelo slabi vidljivosti.

Kdo je odgovoren za stanje zimskih markacij najbrž ni sporno, to so markacijski odseki PD, ki so jih postavili in so jih dolžni ali vzdrževati ali pa v primeru ustrezne odločitve organov PZS, da so danes nepotrebne, odstraniti.

Sprašujem se, ali so danes zimske markacije še potrebne oz. ali je njihovo vzdrževanje glede na zelo visoke stroške še smotrno.

Smo v prelomnem času, ko na velika vrata trka tehnično superiorna in ne več cenovno nedosegljiva GPS tehnologija. Prednosti: vodi nas v vseh vremenskih pogojih, podnevi in ponoči. Slabost: zahteva nekaj tehničnega znanja, zaradi slabega vzdrževanja ali tehnične okvare lahko odpove.

Glede na izkušnje pri gradnji zimskih markacij in njihovem vzdrževanju menim, da nikakor ni več smotrno na novo označevati smeri turnih smukov (čeprav se število turnih smučarjev hitro povečuje). Tudi vzdrževanje obstoječih kovinskih drogov bi po mojem lahko opustili, tiste, ki še uspešno kljubujejo času bi ohranili, podrte pa odstranili. Pod gozdno mejo, kjer so smeri turnih smukov označene z relativno na gosto postavljenimi puščicami na drevju, pa je najbrž smotrno oznake vzdrževati (stroški so bistveno nižji, pa tudi usmerjanje med drevjem je zelo učinkovito).

Zavedam se, da je za marsikoga nakup GPS aparata velik izdatek, toda to bo počasi treba sprejeti, v tujini je ponekod že prepovedana turna smuka brez lavinske žolne in snežne lopate, podobno bo najbrž kmalu veljalo za GPS.

Menim tudi, da bi morali izdajatelji turnosmučarskih vodnikov čimprej objaviti GPS podatke smeri turnih smukov na svojih domačih straneh in tako prispevati k varnosti turnih smučarjev.

Sam še smučam po starem, brez žolne, lopate in GPS-a. Zaenkrat, k sreči, skoraj 40 let brez nezgode. Vendar to danes ni več pravi pristop, kupil bom vse potrebno.

Igor Pavlič, sreda, 10. maj 2006, ob 11:11

Zanima me, kje se ne sme smučati brez lopate in žolne. Ali se lahko tam vsaj borda ali celo hodi, morda se tudi tega ne sme?! Mogoče lahko pričakujemo, da bomo pri gibanju morali misliti pozitivno in pri sebi imeti zdravniško spričevalo o sposobnostih za gibanje v navari, optavljen psihotest ter potrjeno kartico plačanem zavarovanje in reševanje v izrednih razmerah ter ustrezno zastavljeno premoženje za primer, če z dokumenti vse ne bo v tredu. Kdo naj bi to nadziral, globil in uresničeval predpise (kakšne, gre za zakone, odredbe, odloje ali kaj?!). Očitno je, da bodo celotno aktivnot ljudi nadzirali pravniki, zavarovalnice in razne druge organizacije. Večina se sploh ne zaveda posledic, najbolj me skrbi to navdušenje nad redom, plačevanjem in podobnimi floskulami. Gre za zhodišča, znana iz ZSSR in podobnih, z drugimi cilji, tokrat je v igri denar, človeček je bil vedno "posledja rupa na trubi vatrogasnog orkestra".

Po eni strani se "udeleženci" pričkajo, kaj vse je treba kupiti, plačati in imeti, da ne boš bankrotiral, če boš potreboval pomoč, nihče se pa ne vpraša, zakaj je enomesečni strošek za državnega birokrata in njegovo porabo bistveno višji od povprečnih stroškov reševanja. Kje je tu zdrav razum, humanizem in še kaj!



Ivan Pepelnjak, sreda, 10. maj 2006, ob 11:45

Ne pozabite, da GPS še zelo dolgo ne bo nadomestilo za zemljevide in markacije iz vsaj teh razlogov:

* v slabih pogojih lahko napaka v položaju, ki ga izračuna GPS, znaša tudi več kot 100 metrov.
* prav tako se lahko hitro zgodi (v megli pa še hitreje) da v grapah ali pod (severno) steno GPS sploh ne zazna dovolj satelitov za izračun položaja.
* ne nazadnje lahko GPS odpove (in Murphyjevi zakoni pravijo, da takrat, ko ga bomo najbolj rabili :).

Prav zato tudi v pomorstvu še vedno zahtevajo, da ima vsaka ladja poleg GPSa (če ga ima) obvezno še zemljevide in kompas.

Tudi zanašanje na tuje GPS-sledi (tracks) in slepo sledenje je lahko zelo nevarno, saj te sledi pogosto ne vsebujejo informacije o tem, kako natančno je bil odčitan položaj ko je GPS beležil sled. V visokogorju je lahko že 100-metrski odmik hudo nevaren.

Če boste smučali (ali hodili) v lepem vremenu, verjetno res ne boste rabili markacij (zimskih ali letnih), ko pa bo vidljivost nekaj metrov, GPS pa bo videl tri satelite, si boste še kako želeli tiste palice ali rdečega krogca.

Iztok Snoj, sreda, 10. maj 2006, ob 14:30

Gospod Ivan piše: "Prav zato tudi v pomorstvu še vedno zahtevajo, da ima vsaka ladja poleg GPSa (če ga ima) obvezno še zemljevide in kompas"

Pa ne samo to. Lastnikom plovil ne bodo predpisali, naj si vgradijo GPS-e z vso pripadajočo opremo, ker bodo svetilnike nehali vzdrževati. Kje neki! (Ena od postavk v letni taksi za plutje po hrvaških teritorialnih vodah je tudi svetilničarstvo.)

Od nekdaj sem rad ogledoval zemljevide in na njih sledil vrisanim potem. Všeč so mi tudi zemljevidi poti, objavljeni na zaplana.net, in imajo z GPS-om vrisane popravke. O mobilnemu telefonu razmišljam takole: s seboj ga vzamem bolj v zabavo kot za nujo. Enako bi rekel za vsakovrstno elektroniko.

Matjaž Novak, sreda, 10. maj 2006, ob 17:08

Tudi v avijaciji vsemogočni GPS ni uradno navigacijsko sredstvo. So pa nekateri športni piloti že doživeli precej težke trenutke, ko so sicer leteli po pravilih vizualnega letenja, v resnici pa so se zanašali na ročni GPS.
V Nemčiji so se pred časom odločili ugasnit radijske svetilnike z neusmerjenim delovanjem za letalsko navigacijo (preprost princip navigacije razvit po I svetovni vojni). Razlog za to je bil racionalizacija, ker obstaja v Nemčiji dovolj drugih precej sodobnejših navigacijskih sredstev. Pa so zelo hitro, že po dveh ali treh dneh, vse prižgali nazaj.
Toliko o sodobni navigaciji.

Menim, da bi bilo vseeno pametno obdržat obstoječe zimske markacije, pa vse skupaj ustrezno vzdrževat vključno s ponovnim postavljanjem podrtih. Novih tras pa na ta način nebi bilo potrebno markirat.

Dušan Škodič, sreda, 10. maj 2006, ob 20:25

Ne pozabimo pa nekaj dejstev:

- Zemljevidi so uporabni, vendar lahko v praksi ugotavljamo, da so v planinskem svetu mnogokrat nepopolni, neažurirani (tudi po nekaj ponatisih), ali pa v premajhnem merilu. Večina tistih, ki teh napak na planinskih in izletniških kartah nikoli ne opazi, jih ima itak le namesto prta za malico.

- GPS navigacija še ni povsem zanesljiva, se pa popravlja, vzpostavil se bo tudi evropski Galileo in ni vrag, da ne bo slej ko prej "neselo tudi po kotih".

- Enako je z GSM telefonijo. Zdajle bom sicer pretiraval, a niti najmanj ne dvomim, da bo v bližnji prihodnosti tak aparat ob klicu v sili sposoben dežurnemu zdravniku posredovati sliko poškodb (to novi modeli že sedaj), izmeriti pulz in krvni tlak, ter locirati položaj poškodovanega(tudi že dokaj natančno). Le spomnimo se "ceglov" izpred dobrega desetletja, ki so vlekli malo bolje od jogurtovih lončkov povezanih z laksom. Danes imajo večjo kapaciteto, kot so jo imeli v NASA skupaj leta 69, ko so poslali ljudi na Luno.

Boj proti napredku je boj z mlini na veter (le zakaj mi ob tem pridejo na misel veterne elektrarne?). Lahko tulimo, ali pa potočimo solzo za starimi časi. Ne bo jih več - in tudi mi bomo slej ko prej imeli v nahrbtnikih nekaj tehnike, ki bo tam seveda le "zgolj za zabavo".
Žal pa je neizpodbitno tudi to, da bodo kljub vsemu žrtve v gorah še vedno ostale.

eXTReMe Tracker