Večer, Vrt, narava, gore - Gabrijel Toplak: V zadnjih dneh se je v medijih razvila živahna debata o plačevanju za reševanje v gorah in statusu planinstva v sistemu zdravstvenega zavarovanja.
Ob obisku gorskega sveta se je treba zavedati, da je določena mera tveganja vedno prisotna, opozarja Bojan Rotovnik iz Planinske zveze Slovenije v odgovoru na omenjeno debato. "Ko pri obisku slovenskih gora ne gre vse po načrtih, krije država državljanom stroške reševanja preko utečenega sistema reševanja (prometne nesreče, nesreče na morju in jezerih, nesreče v jamah ...)." Zato je mnenje Planinske zveze Slovenije, da je morebitna uvedba plačila stroškov reševanja samo za eno zvrst nesreč diskriminatorna za vse obiskovalce in ljubitelje gora. "Če bi država javno objavila stroške, ki jih ima zdravstvena zavarovalnica z zdravljenjem poškodb, nastalih v prostem času, bi po našem prepričanju verjetno hitro ugotovili, da problem plačevanja reševanja v gorah le ni tako velik problem, kot želijo to nekateri prikazati."
Planinstvo kot nevaren šport
Da je planinstvo več kot le oblika prostočasne rekreacije, opozarja sogovornik, saj so planinci poleg športa aktivni tudi na področju turizma, varovanja narave, izobraževanja, gospodarstva, kulture, "kjer smo z množičnostjo, dolgo tradicijo delovanja in kakovostjo našega dela že neštetokrat dokazali, da je planinska dejavnost v splošno javno dobro in v dobrobit zdravstvenega stanja posameznikov. Zaradi tega nam je še toliko bolj nerazumljiv predlog državnih organov, da se planinstvo uvrsti med nevarne športe. Če bi se ta predlog uresničil, bi bili vsi ljubitelji gora ob morebitni nesreči v neenakovrednem položaju v primerjavi z ostalimi poškodovanci v drugih nesrečah, predvsem na področju plačila dela zdravljenja in deleža bolniškega nadomestila. Glede na to, da je planinstvo v vseh izraznih oblikah dostopno širokemu krogu državljanov Slovenije, ki s tem ohranjajo tudi dobro zdravstveno stanje, bi uvedba takšnega zakonskega določila zagotovo povzročila, da bi se državljani in državljanke še manj gibali v naravi in bi se s tem dolgoročno poslabšalo splošno zdravstveno stanje."
Pravila naj bodo jasno določena
Čeprav stroške reševanja v slovenskih gorah za svoje državljane krije država, to še ne pomeni, da se lahko v gorah obnašamo neodgovorno in da smo lahko neustrezno usposobljeni in opremljeni. "Zato mora imeti država jasno določena merila, po katerih se presoja upravičenost plačila morebitnega reševanja v spornih primerih. Z razvojem tehnologije, posebno telekomunikacij, se je v zadnjih letih med obiskovalci gora močno povečal lažen občutek varnosti, ker lahko v primeru nesreče ali druge nepredvidene situacije po mobilnem telefonu pokličejo na pomoč gorske reševalce. Zaradi tega se je pri posameznih obiskovalcih gora povečala tudi stopnja pripravljenosti za tveganje." V Planinski zvezi Slovenije priporočajo, da se že pred odhodom temeljito pripravimo na obisk gora in izberemo naši usposobljenosti primerno turo. Pomembno je, da smo ustrezno psihofizično pripravljeni, da imamo ustrezen izbor opreme in da preverimo razmere na območju, kamor se odpravljamo. Če smo to opravili, smo na zelo dobri poti, da bo naš obisk gora varen in poln prijetnih doživetij.
"Glede na to, da v Sloveniji reševanje v gorah za državljane Slovenije zagotavlja in krije država, ni potrebe, da bi bili člani planinske organizacije zavarovani tudi za primer reševanja v naših gorah. So pa vsi člani planinske organizacije zavarovani za primer reševanja v tujih gorstvih, kjer je višina zavarovalnega kritja stroškov reševanja od 2712 do skoraj 8000 evrov. Kritje je seveda odvisno tudi od višine članarine, ki je za posamezno kategorijo članstva različna. Članarina v planinski organizaciji, poleg zavarovanja za primer reševanja, vključuje tudi nezgodno zavarovanje in zavarovanje odgovornosti."
Gabrijel Toplak
.