Izdala in založila PZS: Avtor Viki Grošelj, oprema in oblikovanje Mojca Kumar Dariš ...
Zap. št. založbe 337, prva izdaja, Ljubljana 2010
Gola gora
Avtor Viki Grošelj
Oprema in oblikovanje Mojca Kumar Dariš
Tehnični urednik Agust Tušek
Avtorji fotografij: Viki Grošelj, Stipe Božić, Air Zermatt, Vince Anderson, Deutsche Himalaya - Stiftung, Fritz Bechthold, Rafko Vodišek, Jamling Norgay, Kurt Diemberger, Irena Mrak, Hermann Buhl, Deutsches Institut für Auslandsforsforshung, Stojan Burnik, Reinhold Messner, Hans Schell, Ivč Kotnik, Jože Rozman, Maja Roš, Marko Prezelj, Aleš Koželj, Tomaž Humar, Mobitel
Tisk Tiskarna Schwarz, d. o. o., Ljubljana
Izdala in založila Planinska zveza Slovenije
Zap. št. založbe 337
Za založbo Božidar Lavrič
Ljubljana 2010 - Prva izdaja
ISBN 978-961-6156-91-2 | 796.52(235.243.4) || COBISS.SI-ID: 252910080
Trda vezava (20,5 cm x 26 cm) , 190 strani, barvni tisk ... Redna cena 29,90 EUR
UVOD
Šele potem, ko mi je, po moji tretji vrnitvi iz Karakoruma julija leta 2007 spet prišel v roke po naključju ohranjen zvezek mojih domačih nalog iz osnovne šole, sem se zavedel, kako pomembno, če ne ključno vlogo v mojem gorniškem življenju je imela gora z imenom Nanga Parbat. Kako je uravnavala moje življenje kljub temu, da sem šele leta 2007 prvič stal v njenem vznožju. Pa še takrat ne zato, da bi plezal nanjo, ampak le v okviru snemalne odprave, ko sem za TV Slovenija pripravljal pakistanski del dokumentarnih filmov o osemtisočakih našega planeta.
Nanga Parbat je tudi naslov knjige Hermanna Buhla, ki mi je prišla v roke nekje v šestem razredu osnovne šole, ko sem s prijatelji že naredil prve plezalne korake v skalah Turnca pod Šmarno goro. Buhlova knjiga je bila čisto razodetje! Požiral sem stran za stranjo, in to po večkrat. Na pamet sem znal vsako najmanjšo podrobnost iz nje, posebej pa še tiste dele z opisa samotnega vzpona na vrh še neosvojenega osemtisočaka. Z leti je Buhlov mojstrski tekst le še pridobival na vrednosti. Še danes je to biblija vrhunskega plezanja, ki kljub novim pristopom, idejam, tehnikam in izboljšani opremi še vedno nazorno kaže pot v bistvo pravega, etičnega in raziskovalnega pristopa k iskanju skrajnih meja alpinizma in njihovem dviganju.
Knjigo sem leto za letom, vedno znova jemal v roke in jo prebiral. Tudi leta 1986, ko sem se sam prvič odpravljal v Karakorum. Namenjeni na Broad Peak in Gašerbrum II, smo se ponoči skozi sotesko reke Ind vozili proti Skarduju. Nanga Parbata nismo videli, le slutili smo njegovo mogočno prisotnost nad orjaškim veletokom, ki ga je v milijonih let odrezal od drugih karakorumskih orjakov in ga priključil verigi Velike Himalaje. Nazaj grede nam je uspelo dobiti letalske karte za polet iz Skarduja v Islamabad. Vzpodbujeni z uspehi, ki smo jih dosegli, smo se, že polni novih načrtov, nagnetli na tisto stran letala, kjer naj bi se videl Nanga Parbat.
Andrej ga je prvi opazil. Ko smo prileteli bliže, smo drug čez drugega silili na levo in navdušeno fotografirali, saj je bilo vreme čudovito in polet je izpolnil vsa naša pričakovanja. ...
... >