Ob triglavski transverzali stoji še en vrh, ki ga zaradi neoznačenosti in rahle izpostavljenosti planinci redko obiščejo. Morda je razlog tudi v tem, da je tehnično najbolj zahteven ravno spodnji del poti, medtem ko je vršni del pravi mali sprehod med rušjem. Ablanca je tista ošiljena lepotica, točno nasproti Velikega Draškega vrha. A pojdimo lepo po vrsti!
Skozi Bled se zapeljemo do Pokljuke. Mimo Mrzlega Studenca nadaljujemo proti vojašnici na Rudnem polju, kjer zavijemo desno in po nekaj sto metrih parkiramo ob vznožju smučišča. Začetek vzpona je enak poti na Triglav; začnemo po cesti, kjer na prvem ovinku zavije v gozdni breg stezica, ki nas pripelje na zgornjo cesto, kjer se tudi še da parkirati. Sledimo makadamu in markacije nas spet usmerijo v gozd. Pot se vije v okljukih dokaj strmo, a le nekaj minut, nato se pot skorajda položi, vmes tudi rahlo spusti. Pod nami, na naši levi strani je planina Konjščica. Prečimo hudourniški potoček, ko pot zavije desno, se strmo vzpne in že smo pod Studorskim prevalom, v krnici Jezerce. Čaka nas vzpon na Studorski preval, sedlo med Ablanco in Velikim Draškim vrhom.
S Studorskega prevala zavijemo levo na neoznačeno stezico in kaj hitro preidemo v krušljivi svet, kjer nam pravo smer kažejo možici. V tem spodnjem delu je velika nevarnost proženja kamenja, zato je čelada skoraj obvezen del opreme pri vzponu na Ablanco. Pot sprva poteka proti vzhodu, nato pa se obrne v nasprotno smer, se strmo vzpne, dokler ne dosežemo grebena, ki je ruševnat. Vse do grebena je pot krušljiva in zahteva vso našo pozornost. Po grebenu se povzpnemo do vrha Ablanca. Vmes je mesto, kjer imamo občutek, kot da prečimo zelo kratek mostiček, tik pod vrhom pa se steza celo nekoliko spusti in ponovno vzpne do ogromnega možica, ki označuje vrh.
Z Ablanca je lep razgled na soseda, ravno tako priostrenega junaka Veliki Draški vrh, na Mali Draški vrh in Viševnik. Pogled na Triglav zakriva ogromni Tosc, še bolj proti zahodu pa se nam pogled ustavi na Krsteniškem in Jezerskem stogu.
Do Studorskega prevala sestopimo po poti vzpona in pri sestopu je naša previdnost še večja kot pri vzponu. Svet je krušljiv, z gruščem posute skale pa zahtevajo veliko previdnost. S prevala je možnosti za sestop do avta kar precej, a tokrat sem se odločila, da bomo naredili ovinek. S prevala se bomo v smeri markacij podali do Srenjskega prevala med Malim Draškim vrhom in Viševnikom. Pot najprej poteka pod Velikim Draškim vrhom, nato pa obrne proti vzhodu in teče pod južno steno Malega Draškega vrha. Čudovito razgledna pot je balzam za dušo, ki ima na poti celo nekaj metrov jeklenice. Ko dosežemo melišče, se po njem povzpnemo do večje skale in nadaljujemo desno na Viševnik. Z Viševnika še enkrat pogledamo na ostro lepotico, ki je bila danes naš glavni cilj, nato pa po običajni poti vzpona na Viševnik sestopimo do avtomobila. Najprej pot poteka proti vzhodu, po grebenu, nato pa se skozi pritlikave borovce spusti do sedla, kjer zavijemo levo in nadaljujemo v smeri smučišča.
Ker je zima v visokogorju že pokazala svojo pravo podobo, previdno na poti in ne pozabimo na nujno potrebno in obvezno zimsko opremo. Srečno!
Nadmorska višina: 2004 m
Višinska razlika: 700 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 5 zvezdic
Jelena Justin