Ko stojimo na vrhu Triglava in pogledujemo proti Kredarici in Staničevemu domu, se pred nami pokaže venec dvatisočakov, razporejen kot ogrlica: Begunjski vrh, Cmir, Visoka Vrbanova špica, Rjavina, Rž. Ja, greben dveh Vrbanovih špic je tisti v sredini, tik nad Staničevim domom. Spodnjo in Visoko Vrbanovo špico povezuje izpostavljen in zračen greben, preko katerega je speljana pot, poimenovana po Lojzetu Rekarju, znanem gorskem nosaču in lovcu iz Zgornje Radovne.
V Mojstrani zavijemo proti dolini Krma, kjer z glavne ceste skrenemo desno proti Kotu. Izhodišče je parkirišče na Lengarjevem rovtu, na nadmorski višini približno 1000 m. S parkirišča nadaljujemo v smeri markacij še po širši poti skozi gozd, ko prečimo hudourniško grapo, se pot spremeni v stezo in se začne vse strmeje vzpenjati po levi strani doline. Skoraj prepričana sem, da je ta del doline vedno v senci, zato je v jesenskih mesecih, ko se temperature lahko že precej spustijo, v tem delu možna požled. Skale so tako ali tako vedno mokre. Nekaj metrov nad gozdno mejo se levo odcepi nemarkirana pot na Macesnovec, mi pa zagrizemo v valovito, kraško pobočje Gube. Na vrhu Gub dosežemo balvan, imenovan Debeli kamen. Od njega nadaljujemo naprej po gruščnatem pobočju do razcepa, kjer nas smerokaz usmeri desno proti zavarovani plezalni poti na Spodnjo Vrbanovo špico. Do vstopa potrebujemo približno 3 ure.
Vstop v zavarovano plezalno pot poteka po gladki skali, ki se nadaljuje v nagnjeno polico. Nekaj začetnih metrov nas spremlja jeklenica, ko pa dosežemo travnata pobočje, kjer se naša potka zračno, a varno vzpenja proti grebenu, varoval ni. Pred nami je pravi labirint polic, ki prečijo grape. Hitro pridobivamo na višini. Začetek grebena je strm, zračen, in varovala brezhibna. Sledimo grebenu, katerega zadnji zavarovani metri nas pripeljejo na vrh Spodnje Vrbanove špice. Nekaj metrov pod vrhom smo opazili desni odcep proti Visoki Vrbanovi špici oz. Staničevemu domu. Vrnemo se do tja nazaj, zgubimo nekaj metrov višine in se po polici sprehodimo do Plesišča, skoraj gladke skalne plošče, na kateri se lahko tudi zavrtimo, če nam še ostaja odvečna energija. S Plesišča se spustimo nazaj na polico, ki nas vodi naprej. Greben je mestoma rahlo krušljiv, a varovala odlična. Po spustu se pot vzpenja po levi strani stebra, doseže okno, kjer nas pogleda Cmir. Približno na polovici grebena se spustimo s pomočjo klinov in skob do tehnično najzahtevnejšega dela poti, previsne stene. Po eni se spuščamo, po drugi se vzpnemo. V zadnjem delu poti plezamo po razbitem skalovju kompaktne skale. Tehnične zahtevnosti se končajo, ko stopimo na travnat predvrh, a tam je tudi konec uživaškega poplezavanja. Po pravem gorskem travniku se povzpnemo še do vrha Visoke Vrbanove špice, ki izpred Staničevega doma deluje prav spokojno. Vrh nudi čudovit razgled na triglavsko pogorje, na njegovo kraljestvo: Rjavina, Rž, Cmir, Begunjski vrh, Triglav, Stenar, Križ, Pihavec, Bovški Gamsovec, Škrlatica, Kukova špica, Oltar, Rokavi, Jalovec, Mangart … VSE! Od vstopa v zavarovano plezalno smer pa do Staničevega doma potrebujemo približno 3 ure.
Sestop v dolino je možen po katerikoli od triglavskih poti, a dejstvo je, da nas avto čaka v Kotu, zato je najbolje, da sestopimo po poti vzpona. Z Visoke Vrbanove špice se spustimo do Staničevega doma, kjer nas smerokaz usmeri proti Kotu. Pot poteka po Peklu, pod Rjavino. Sto metrov nad odcepom proti Vrbanovi špici se desno odcepi zavarovana pot na Rjavino. Ja, če bi bil dan daljši … Od smerokaza naprej sestopamo po poti vzpona. In previdno, ker je lahko poledenelo. No, zdaj je tako ali tako že sneg!
Trenutne razmere v visokogorju sicer niso primerne za omenjeni vzpon. Meni je uspelo še izkoristiti eno čudovito jesensko nedeljo. Bil je dan za bogove!
Nadmorska višina: 2408 m
Višinska razlika: pribl. 1600 m
Trajanje: 9 ur
Zahtevnost: 5 zvezdic