Slovenske novice - Boštjan Fon: Neurejenost pri plačilu reševanja v gorah je smrtno nevarna
Slovenska gorniška javnost je spet razburjena zaradi plačila helikopterja ob reševalni akciji na Skuti — Posploševanje meče slabo luč na gorske reševalce, ki pa svoje delo opravijo zastonj — Neurejenost pri plačilu reševanja v gorah je smrtno nevarna, se mar vlada tega ne zaveda?
Ljubljana, 26. oktobra – Slovensko gorniško javnost še vedno razburja plačilo helikopterskega reševanja pred časom na Skuti. Eden od dveh obiskovalcev, ki sta zašla v gorah, je dogodek opisal na svoji spletni strani in že takrat zapisal, da če bo treba, bo reševanje tudi plačal. In res je na dom prejel položnico za približno 1400 evrov za plačilo vojaškega helikopterja. Ker se gorniško dogajanje ne zaznamuje samo po vpisnih knjigah v postojankah in različnih planinskih publikacijah, v zadnjih letih je največ izmenjave informacij na spletu, se je ob tem razvila žolčna debata. Ali plačati, kdo mora in komu ni treba, vse skupaj, seveda ob še zdaj neurejenih pravilih igre pri reševanju v gorah, vodi do enega samega sklepa: ob naslednji krizi v gorah se bo prizadeti najprej vprašal, kako globoko bo moral seči v žep za posredovanje, in namesto klica na 112 stopil korak naprej, v invalidnost ali celo v smrt. In to v državi, ki se ima za eno najboljših v gorniškem svetu!
Laična javnost se je po dobri slovenski navadi lotila posploševanja, tako da v isti koš mečejo vse, ki sodelujejo pri reševanju. V tem trenutku nepoznavalci razmer grdo gledajo reševalce. Gorske reševalce! »Naj najprej jasno povem: gorski reševalci niti ne zaračunavajo niti ne predlagajo zaračunavanja reševalnih akcij,« je povedal predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Igor Potočnik: »Po koncu reševalne akcije, pa naj bo to klasična akcija, kjer gredo na pomoč reševalci peš, ali pa helikoptersko posredovanje, napišemo poročilo Upravi RS za zaščito in reševanje (URSZR). Na podlagi teh poročil se nato odloča, ali se komu za posredovanje izstavi račun ali ne.« Ob helikopterskem posredovanju v gorah, če je tisti, ki je poklical pomoč, poškodovan, pristojni zdravnik napiše napotnico in račun posredovanja plovila pokrije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Preprosto povedano je sistem takšen, kot če je recimo potrebno posredovanje reševalnega vozila ob prometni nesreči na cesti.
»Kadar pa ob posredovanju ni poškodovanih, pa seveda zdravnik ne sme izdati napotnice in v tem primeru policija ali Slovenska vojska, odvisno od tega, čigav helikopter je posredoval, ostaneta brez plačila,« pravi Potočnik in nato dodaja: »Če gorski reševalci posredujemo klasično, torej peš, nikoli ne izstavimo računa.« Predsednik GRZS še pojasni, da posameznik lahko zavrne račun za posredovanje pri reševanju v gorah in prek sodišča s svojimi argumenti uveljavlja neplačilo: »V resnici pa bi bilo precej neumno, kajne, če bi prišli na kraj nesreče in potem pri nepoškodovanih preverjali članstvo v kateri od planinskih zvez ali njihovo zavarovanje. Takrat, ko je potrebno, se rešuje, vse preostalo je drugotnega pomena.«
Iz vrst GRZS smo slišali, da se je ob zadnjih polemikah glede plačila reševanja na Skuti pojavila dilema med gorniki. »Morda se javnost ne zaveda dovolj, toda gorski reševalci prav dobro vemo, da je zaradi Skute spet nastal problem: klicati ali ne klicati 112? Mi menimo in stojimo za tem, da tudi če je človek nepoškodovan, a v težavah, recimo da se je zaplezal ali je omagal, mu je treba pomagati, ga rešiti, prepeljati v dolino in tako preprečiti najhujše. Gornik, ki je v težavah in ne pokliče na pomoč, lahko zatava naravnost v smrt.«
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: V letu 2010 smo izdali račune za kritje stroškov intervencije petim osebam
Dodano iz tiskane izdaje
Predsednik GRZS pove naravnost: »Tudi gorski reševalci smo se zaradi neodobritve poletov vojaškega helikopterja znašli v težavah. Švicarski gornik si je pri Sedmerih jezerih pod Triglavom poškodoval koleno, in ker helikopter ni imel dovoljenja odgovornih za polet, smo ga morali reševati klasično. Dostop do koče je dolg, tudi prenos v dolino se je vlekel, vsega skupaj devet ur, v akciji pa je sodelovalo deset reševalcev. Če skupaj potegnemo stroške desetih reševalcev iz te klasične akcije in strošek ure poleta helikopterja, je takoj jasno, da je plovilo cenejše.«
Gorski reševalci, ki jih zaradi posploševanja javnost od časa do časa namoči v kakšno zgodbo čisto brez potrebe, bi radi ob koncu glavne gorniške sezone uredili razmere glede reševanja v gorah, ki so pri nas milo rečeno nelogične. »Predlagamo uvedbo zavarovanja za primer reševanja v gorah, ki naj bi vključevalo tako klasično kot helikoptersko reševanje, ne glede na to, ali je prizadeti poškodovan ali se je recimo samo zaplezal. Gorniki naj bi bili zavarovani prek članstva v Planinski zvezi Slovenije ali pa pri kakšni od zavarovalnic, ki bi ponudile tovrstno zavarovanje, nekaj podobnega, kot je v Avstriji. Po mnenju GRZS bi se to dalo urediti dokaj hitro, denimo že na začetku poletne gorniške sezone 2011.«
Podpredsednik GRZS Franci Miš pa je še dodal: »Predstavnike vlade smo že večkrat prosili, naj vlada sprejme jasna merila, kdaj bo ogroženemu ali poškodovanemu v gorah za reševanje izstavljen račun in naj s temi merili seznani obiskovalce gora.«
Gremo stavit, da se bomo še po naslednjih volitvah ubadali z isto problematiko!
Boštjan Fon