Večer, Planinci, alpinisti - Milan Cilenšek: Zraščen z narodnostno problematiko; Aleš in Viki užgala - J. Bračič: Največja želja: brunarica - Inko Bajde: Zbor koroških in štajerskih alpinistov; Alpinistična trimska steza in Prokletije - Čestitka uredništva - Obvestila: Koče čez praznike.

Zraščen z narodnostno problematiko

OB KONCU JUBILEJA PLANINSKEGA VESTNIKA

OB KONCU JUBILEJA PLANINSKEGA VESTNIKA
 Iztekajo se dnevi, ko je največja jugoslovanska planinska revija Planinski vestnik, glasilo planinske zveze Slovenije, praznovala svoj veliki jubilej - 80-letnico. Planinski vestnik je edina slovenska in jugoslovanska revija, ki ji je uspelo, da se je kljub burni zgodovini, kakršno je v zadnjih sto letih doživel slovenski narod, ohranila in -  z izjemo nekaj let v obeh vojnah - redno izhajala vse od leta 1895. Revija je bila ves čas napredno usmerjena in je - poleg pisanja o planinstvu in kasneje o slovenskem alpinizmu - ves čas spodbujala Slovence k enotnosti in dvigovala narodno zavest. Za dolgoletno pomembno kulturno poslanstvo je predsednik republike Tito odlikoval Planinski vestnik ob njegovi osemdesetletnici z redom za zasluge za narod s srebrnimi žarki.
Ob osemdesetletnici naše planinske revije smo zaprosili za intervju njenega glavnega urednika Tineta Orla, človeka, ki že dobrega četrt stoletja stoji za krmilom PV. Rad nam je ustregel in zelo se je razgovoril. Imel pa je tudi kaj povedati!
GLASNIK SLOVENSKEGA PLANINSTVA
- Ali menite, tovariš Orel, da Planinski vestnik dobro opravlja svoje poslanstvo med slovenskimi planinci?
"V določeni meri - da. Kot urednik pa bi želel še več. Ne zdi se mi dovolj, da PV dogodke spremlja, delno naj bi jih tudi usmerjal. Spričo razmeroma velikega števila naročnikov bi bilo to potrebno. Tako pa je morda v PV usmerjenega gradiva res manj, čeprav je usmerjanje pravzaprav že vsebina sama. Zato načrtujem za prihodnji letnik objavo ekspozejev, idej in poročil o delu vseh komisij, ki delujejo pri planinski zvezi Slovenije."
- Če se ozremo nazaj in poizkusimo primerjati prvo razdobje - prve številke PV - s sedanjimi, kaj bi nam lahko povedali o teh razlikah?
"Najprej obseg: največ 16 strani nasproti današnjim 72, medtem ko je format ves čas ostal nespremenjen. Planinska organizacija se je v letih silno razmahnila in se uveljavila v slovenskem javnem življenju ter ima svojo kulturno, politično in obrambno vlogo. Upam, da je PV veren odsev naše organizacije in da je prav ta odsev tisto, kar naše naročnike mika, privablja; za slovensko poprečje imamo namreč kar veliko naročnikov - blizu šest tisoč. Ob dejstvu, da nimamo - kot nekatere druge organizacije - ob članarini tudi obvezne naročnine za glasilo, smo s tem številom naročnikov lahko kar zadovoljni.
In če se povrneva na prve številke pred 80 leti: velika je razlika tudi v tematiki člankov, ki v tistem času niso mogli biti alpinistični, danes pa je prav alpinizma največ. Nekateri nam to očitajo; toda pripomniti moram, da so prav alpinisti odlični pisci. In naši fantje posebno v zadnjih nekaj letih premagujejo vzpone, ki so že od nekdaj bili domena izključno predstavnikov velikih nacij.
Sedanje delovanje planincev je prikazano v PV v različnih rubrikah: poleg daljših, tehtnejših sestavkov so v reviji stalna poročila o delovanju naših planinskih društev, o alpinizmu doma in po svetu, o planinskih publikacijah, o planinskih dogajanjih v svetu, o varstvu narave idr. Tako že porazdelitev vsebine kaže, da je današnja vsebinska zasnova PV popolnoma drugačna, prilagojena je zadovoljevanju potreb ter vprašanjem in odgovorom iz današnjega življenja.
Obenem pa se vselej zavzemam za to, da PV zajema tematiko vse od Soče do Mure, da torej pokriva vse slovensko narodnostno ozemlje, tudi Furlandijo-Julijsko krajino in zamejsko Koroško."
ŽIGA ZOIS PODPRL OSVOJITEV TRIGLAVA
- Planinski vestnik je edina revija - ne le slovenska, tudi jugoslovanska, ki se je tako dolgo obdržala. Kako ji je to uspelo?
"Do razmaha slovenskega planinstva je prišlo prav zaradi problematike slovenskega narodnostnega gibanja. V desetletju, ko je nastal Planinski vestnik, so nastale tudi vse tri slovenske stranke - socialdemokratska, liberalna in klerikalna. Že takrat so Slovenci dokazali, da hočejo živeti kot narod, čeprav maloštevilen. Prav v tistem času in v tistem ozračju se je rodilo slovensko planinstvo, ki ima tudi v svojem prvem statutu zajeto to nacionalno prvino. Tako je že od vseh začetkov Planinski vestnik zraščen z narodnostno problematiko, ves čas smo se zavedali naloge in poslanstva takega glasila, in zato je razumljivo, da se je Planinskemu vestniku uspelo obdržati vsa ta desetletja - in se bo še!
Če pa pogledamo še bolj nazaj - v 18. stoletje, v dobo razsvetljenstva -, takrat smo Slovenci osvojili Triglav. Žiga Zois, mentor slovenske kulture, je podprl osvajanje Triglava: slovenski človek naj bo na svoji zemlji svoj gospodar - in to tudi na kulturnem področju, prav tako naj bo prvi na najvišji točki svoje dežele! Vzpon na Triglav  je bil takrat tudi v alpinizmu veliko dejanje, ki so ga zmogli slovenski ljudje v coklah in s palicami."

ZA OHRANITEV NARODNE ČASTI
- Kdaj in zakaj Planinski vestnik ni izšel, saj ima 75 letnikov, slavi pa 80-letnico?
"Med prvo svetovno vojno je bilo gospodarstvo slovenskega planinstva zaradi bojev v Julijskih Alpah izredno prizadeto; tod je potekala fronta in vse postojanke so bile zaprte. Vendar to ni trajalo dolgo. Planinski vestnik je spet izšel kot vidni simbol delovanja Slovenskega planinskega društva, kar v resnici tudi je.
Med drugo vojno je list sicer tri leta izhajal - ne glede na kulturni molk. Dobil pa je vse priznanje, da je ohranil narodno čast, da je deloval za Osvobodilno fronto in da je pomenil hrepenenje po združitvi slovenskega ozemlja. Slovensko planinsko društvo pa je dalo med vojno vse svoje premoženje na voljo osvobodilni organizaciji."
ČETRTSTOLETNO UREDNIKOVANJE
O Planinskem vestniku ne bi imeli popolne slike, če ne bi omenili tudi tega, da redno izhaja vsak mesec, da ne privošči svojemu uredniku niti dneva počitnic. Tudi pri najinem pogovoru je dal urednik prednost Planinskemu vestniku, šele na koncu je povedal nekaj tudi o sebi.
Tineta Orla srečujemo na pedagoški akademiji v Ljubljani, kjer je profesor kulture ustnega in pisnega izražanja in metodike slovenskega jezika. Hkrati pa je že kot 62-letni možak živi leksikon slovenskega planinstva, saj ga več kot četrtstoletno urednikovanje drži v  stalni napetosti in čilosti. Pribil je: ".Največje zadovoljstvo mi daje občutek, da vse to delo ne gre v prazno. In res je tudi to: ljubitelj gora,  ki bo enkrat segel po Planinskem vestniku, se mu poslej ne bo več  mogel odpovedati ..." 

MILAN CILENŠEK

Aleš in Viki užgala

Blizu 300 Mariborčanov je v ponedeljek zvečer do zadnjega kotička napolnilo veliko predavalnico VEKŠ. Vodja VI. JAHO in eden zmagovalcev vrha Makaluja Aleš Kunaver in Viktor Grošelj sta v dveurnem predavanju skušala pričarati mik in izjemne napore našega zmagovitega vzpona na peto najvišjo goro na svetu - 8481 metrov visoki Makalu.
Ob prikazovanju 200 čudovitih barvnih diapozitivov je gledalcem mnogokrat zastal dih, zlasti še, ko sta naša himalajca posamezne prvine tudi ustrezno komentirala. Predavatelja sta bila deležna nedeljenega priznanja poslušalcev, ki so ju na koncu nagradili z dolgotrajnim aplavzom.
Mariborski turistični biro, ki je predavanje organiziral, si zasluži vse priznanje.

M.C.

Največja želja: brunarica

Nedavno je bil v Ločah občni  zbor planinskega društva. Kljub  temu da je društvo razmeroma mlado, saj je bilo ustanovljeno maja 1974, je že doseglo lepe uspehe.
Doslej so loški planinci priredili pet večdnevnih pohodov, med njimi na Triglav, prek Kamniških in Savinjskih Alp, čez haloško pogorje z Rogaško goro idr. Priredili pa so tudi devet enodnevnih izletov. Pozimi 1974/75 je društvo organiziralo planinsko šolo, ki jo je končalo kar 42 planincev. Pri tem pa ne smemo pozabiti na uspešno orientacijsko tekmovanje ter na vzgojo in izobraževanje.
Loški planinci si najbolj želijo zgraditi brunarico. V ta namen so se doslej že pogodili za nakup primernega zemljišča. Les za kočo bodo zbrali pri okoliških kmetih, nekaj denarja že imajo, nekaj ga bodo skušali še dobiti pri družbenopolitičnih organizacijah, seveda pa bodo največ delovnih ur opravili planinci sami.
Upravni odbor PD Loče vodi prizadevni predsednik Franček Mali.

I. Bračič

Zbor koroških in štajerskih alpinistov
Vsakoletno srečanje koroških in štajerskih alpinistov je postalo že tradicionalno. Tokrat ga prirejajo koroški alpinisti, ki pa zaradi objektivnih razlogov zbora letos ne bodo več mogli organizirati.
Kljub temu srečanje ne bo izostalo. Pripravil  ga bo alpinistični odsek Črna in bo predvidoma 10. januarja na Smrekovcu. Alpinistični odseki in sekcije bodo dobili še uradna vabila s programom, organizator pa že sedaj naproša povabljence da se zbora zagotovo udeležijo.

I.B.

Alpinistična trimska steza in Prokletije

Z OBČNEGA ZBORA KOROŠKIH ALPINISTOV

Na občnem zboru alpinističnega odseka Ravne in alpinistične sekcije Prevalje so alpinisti sprejeli nov interni alpinistični pravilnik, usklajen s pravilnikom matičnega planinskega društva. Izvolili so tudi nova načelnika odsekov. Ravenskemu odseku bo odslej načeloval Drago Horjak (Čečovje 45 a, Ravne), prevaljskemu pa Stanko Lodrant (Na produ 31, Prevalje).
Zbor je potrdil še 21 pripravnikov in enega alpinista. V  začetku naslednjega leta bodo  trije opravljali izpit za naziv člana  alpinista, medtem ko ob koncu  naslednjega leta pričakujejo, da bo  naziv alpinista doseglo še osem kandidatov.
Izredna udeležba na številnih  treningih in predavanjih v  letošnjem letu - bilo jih je kar 94 je alpiniste privedla do odločitve, da udeležencem, ki so redno obiskovali predavanja in treninge, priznajo uspešno dokončano alpinistično šolo. Kot poročajo, so na Ravnah kar odlične možnosti za ustanovitev redne letne plezalne šole, zato bodo obstoječi program le še dopolnili in takoj pričeli delo.
Še več pozornosti bodo posvetili tudi učinkovitejši propagandi. Da bi druge prebivalce čimbolj seznanili s svojim delom in jih pritegnili, nameravajo po dogovoru z zvezo telesno kulturnih organizacij pripraviti posebno alpinistično trimsko stezo. Od večjih akcij v letu 1976 so omenili - organizirano "žepno odpravo" v Prokletije - v dolino Ropojane - ter več manjših taborov v Julijcih in Kamniških. Vse akcije - tudi zimske - bodo izvedli kot tabore - v šotorih.

INKO BAJDE