Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Planinci, alpinisti 11.12.1975

Večer, Planinci, alpinisti - Milan Cilenšek: Še močneje zategniti pas; 34 organov PZS; Za učinkovitejšo propagando - Inko Bajde: Makalu v prihodnosti; Trango Tower; Kuželjska stena - Obvestila: Izleti; Predavanje; Planinska bralna značka

Še močneje zategniti pas


GLAVNI ODBOR PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE OBRAVNAVAL DENARNA VPRAŠANJA - ČLANARINA PRIHODNJE LETO: VSAJ 40 DINARJEV


Skoraj vse delo na sobotni seji glavnega odbora planinske zveze Slovenije je bilo posvečeno denarju. Zaradi vsesplošnih restrikcij je namreč tudi planinska zveza Slovenije zašla v že kar kritični položaj. Ni denarja za planinske postojanke - druga za drugo gredo postojanke "iz rok" planincev, ki so jih bili zgradili zvečine z udarniškim delom, ni denarja za poslovanje PZS - primorani so bili ukiniti vse strokovne službe, glasilo PZS Planinski vestnik je letos "naredilo" že 300.000 dinarjev izgube, itd.
Pri vsem tem se planinci vprašujejo, zakaj niso že sedaj razčiščene zadeve o financiranju množičnega športa in šolskih športnih društev. Prav zadnji čas teče splošna akcija o kategorizaciji vrhunskih in kakovostnih športov z vidika financiranja. In kje je planinstvo, ki je vendar najbolj množični slovenski šport, šport, v katerem so prav vsi člani aktivni? Glavni odbor PZS sodi, da bi se pri tem, življenjsko pomembnem vprašanju morala prvenstveno vključiti tudi socialistična zveza delovnih ljudi, svoje pa bi morali povedati tudi organi za splošni ljudski odpor, zdravstvo, vzgojo idr.
Glavni odbor PZS je sklenil, da morajo v prihodnjem letu društva odvajati planinski zvezi 13 dinarjev članarine od vsakega člana, članarina pa naj ne bi bila nižja od 40 dinarjev.
Na koncu seje je GO PZS podelil 71 priznanj najzaslužnejšim planinskim delavcem. Med njimi so dobili zlati častni znak PZS vsi člani VI. JAHO ter Mirko Kambič, posebno priznanje za 25 letno vzorno urejanje Planinskega vestnika pa so podelili Tine tu Orlu.

M. C.

34 organov PZS


ŠTEVILNI ORGANIZACIJSKI IN STROKOVNI DELAVCI SKRBIJO ZA 87 TISOČ SLOVENSKIH PLANINCEV


Tudi v letošnjem letu so bile naše gore polne planincev. Že kdaj smo ugotovili, da je med Slovenci prav planinstvo najmočnejši dejavnik rekreacije.
Da pa lahko Slovenci - in seveda tudi številni drugi - tako množično in varno hodijo po naših gorah, skrbi 133 planinskih društev. Toda samo društva in planinski domovi bi bili za kakovostno planinsko dejavnost premalo. Dejavnost je namreč treba povezovati in usmerjati, ji dajati primerno vsebino, usmerjati denar, povezovati gospodarsko dejavnost, usposabljati nove strokovne planinske delavce itd. Vse delo slovenskih planincev povezuje planinska zveza Slovenije, ki vključuje 87.776 članov. Planinsko zvezo Slovenije sestavljajo skupščina ter glavni in izvršni odbor, nadzorni odbor, častno razsodišče in strokovna služba PZS. Poleg teh šestih organov pa deluje pri izvršnem odboru PZS še 16 stalnih in občasnih komisij za posamezna področja delovanja.
Tako delujejo v okviru PZS naslednje komisije: komisija za splošni ljudski odpor, mladinska komisija, komisija za planinska pota, komisija za stike s tujino, komisija za priznanja in nagrade, gospodarska komisija, komisija za samoupravne odnose in delegatski sistem, finančna komisija, komisija za alpinizem, komisija za varstvo narave, sklad za založništvo, komisija za odprave v tuja gorstva, komisija za vzgojo in izobraževanje, komisija za kulturno, literarno in propagandno dejavnost, komisija za gorsko reševalno službo in organizacijska komisija. Samostojni organ pri PZS je tudi glasilo zveze Planinski vestnik, ki prav letos slavi 80-letnico.
Toda organi, ki smo jih našteli, še niso vsi. Dve stalni komisiji - komisija za gorsko reševalno službo in komisija za alpinizem - imata skupaj še dvanajst podkomisij. Tako deluje pri komisiji za GRS naslednjih pet podkomisij: za plazove in lavinske pse, za opremo, za vzgojo in izobraževanje, za letalsko reševanje in zdravniška podkomisija. Delo komisije za alpinizem pa je porazdeljeno na tele podkomisije: za opremo, za vzgojo in izobraževanje, za gorsko vodništvo, za zbiranje kartoteke vzponov, za kroniko alpinizma, za organizacijo planinskih izletov in izmenjav z alpinisti iz drugih držav ter za organizacijsko problematiko.
Vseh organov pri planinski zvezi Slovenije je skupaj torej kar 34. žal pa je moral izvršni odbor PZS pred kratkim sprejeti sklep o ukinitvi delovnih mest vseh strokovnih delavcev PZS; denarne restrikcije so namreč hudo prizadele tudi že tako dokaj prazno blagajno planinske zveze Slovenije.
Poleg osrednjih organov PZS pa deluje v društvih še zelo veliko prizadevnih planinskih delavcev - bodisi posamič ali prav tako v komisijah in odborih. Vsa ta množica požrtvovalnih ljudi ima pri delu prvenstveno tale cilj: planinci in drugi ljubitelji gora in narave naj varno hodijo po gorah, planinske postojanke pa naj jim bodo med izleti, pohodi in vzponi zares drugi dom!

MILAN CILENŠEK

Za učinkovitejšo propagando


V SOBOTO BO V LJUBLJANI ŠIRŠI REPUBLIŠKI POSVET PLANINSKIH PROPAGANDISTOV


V soboto se bodo v domu slovenskih planincev Zlatorog v Ljubljani zbrali k širšemu posvetovanju planinski propagandisti v naših društvih in javnih občilih. Že predlagani dnevni red daje slutiti, da bodo propagandisti sprejeli zelo pomembne sklepe.
Na posvetovanju bodo govorili o pripravi zimskega informatorja za planince, o dnevu planincev '76, o natečaju za planinsko fotografijo in diapozitive s planinsko tematiko, o pripravah na zimske akcije - predvsem na pohoda po poteh partizanske Jelovice in na Stol, sestavili pa bodo tudi koledar planinskih akcij v letu 1976. Poseben poudarek bodo namenili pripravam na proslavitev dvestoletnice prvega vzpona na Triglav, ki bo leta 1978, končno pa se bodo pogovorili o bodoči usmeritvi planinske propagande. To pomembno dejavnost v planinski organizaciji bodo v prihodnje vsestransko poživili. Pred posvetom se bodo sestali še sodelavci slovenskih dnevnikov in tednikov, ki zbirajo gradivo za planinske rubrike.
O posvetu propagandistov bomo obširneje poročali prihodnji četrtek.

M. C.

Makalu v prihodnosti
O Makaluju smo zadnje čase veliko pisali, še posebno zato, ker je doslej najsvetlejša krona našega udejstvovanja v Himalaji. Vendar ne bo odveč, če zapišemo tudi nekaj o usodi Makaluja v prihodnosti.
Češkoslovaški alpinisti se že intenzivno pripravljajo na svojo šesto odpravo v Himalajo - Makalu'76, katere cilj (drugič po letu 1973) bo znova jugovzhodni steber Makaluja. Odpravo dvanajstih alpinistov bosta vodila zaslužni mojster športa Ivan Galfy in njegov namestnik dr. Jaromir Wolf, medtem ko bodo poleg dveh snemalcev sodelovali na odpravi tudi znanstveniki, kot so zoolog, parazitolog in geolog. V Nepalu se jim bo priključilo deset šerp, desettonski tovor pa bo nosilo več kot tristo nosačev.
Na pot nameravajo kreniti spomladi 1976, in sicer deljeno. Najprej "tovorna skupina", ki bo s kamionom prepeljala večino opreme prek Sovjetske zveze, Irana, Pakistana in Indije v Nepal. Drugi bodo sledili z letalom.
Južno steno Makaluja, ki jo je letos premagala naša VI. JAHO, so češkoslovaški alpinisti uvrstili med vrhunske slpinistične dosežke, po težavnosti pa ji prisodili mesto med petimi najtežjimi na svetu. Ko so komentirali željo sovjetskih alpinistov, da bi se ti leta 1977 poskusili na Makaluju (za kar jim Čehoslovaki obljubljajo vso podporo), so Sovjeti pristavili: "Mi se nadejamo pomoči jugoslovanskih tovarišev."
Skratka, Makalu '75 je in bo ostal trenutek, ki mu zgodovina posveča več časa in pozornosti, kot je to običajno. Na to smo upravičeno ponosni, saj je tudi ta trenutek trenutek našega naroda.

INKO BAJDE

Trango Tower
S tem naslovom priobčuje alpinistična revija Mountain zanimiv članek o prvem poskusu vzpona čez južno steno vrha Trango v Himalaji, visokega 6250 m. Šestčlanske angleške alpinistične odprave so se udeležili McAntoine, Martin Boysen, lan McNaut Davis, Joe Brown, Will Barker in Dave Potts. Pot do gore jih je vodila skozi zanimiv, aplinistično nezahteven kuloar, in na njegovem koncu so si postavili bazno taborišče. Po trdem delu v suhi skali in ledu so dosegli v tretjini stene snežni plato, kjer so postavili tabor 2. Od tod naj bi potekala smer po izraziti zajedi in po sistemu kaminov proti vrhu. Toda Boysen, Anthoine in Barker, ki so se namenili dokončno začrtati smer, so imeli smolo. V plezalsko zahtevanem delu - si je namreč Boysen kot prvi v navezi zagozdil nogo v razpoko. Tovariša, ki sta bila niže na stojišču, mu nista mogla pomagati. Šele po dveh urah boja za obstanek se je Boysnu uspelo izmotati iz brezupnega položaja, in ker ni bil več sposoben nadaljevati vzpona, se je moral obrniti - čeprav le 182 m pod vrhom.
Neljubi dogodek - poleg pomanjkanja hrane in časa - je tako postal le še vzrok več, da je odprava prenehala svoje delo na gori in se vrnila domov.

I. BAJDE

Kuželjska stena

Prejšnji teden smo pisali o Kužlju in njegovi steni, kjer je devet alpinistov alpinističnega odseka Kozjak Maribor taborilo za 29. november. Tokrat objavljamo še posnetek z vrisanimi smermi, ki so jih doslej preplezali v tej steni. "Centralna smer v levem delu stene je nova; Danilo Škerbinek in Boro Jeržabek sta jo preplezala prav na praznični dan.

I. BAJDE


 

11.12.1975

Domače koline na Šmohorju
MLADINSKI ODSEK PD LAŠKO vabi planince na tradicionalno zimsko srečanje in na domače koline. Srečanje bo v soboto, 13. decembra, v planinskem domu na Šmohorju, pričetek pa,bo ob 18. uri. Do Šmohorja sta iz Laškega dve uri peš hoje, dostop pa je možen tudi z avtomobilom.


  • Predavanje

V torek, 16. decembra, bo ob 19.30 v predavalnici visoke tehniške šole v Smetanovi ulici predaval profesor Ivan Šumljak. Nestor mariborskih planincev si je izbral za temo SVET OB SOČI. Ob njegovi razlagi in ob 200 barvnih diapozitivih bomo popotovali ob eni izmed najlepših rek in po gorskem svetu okrog nje od izvira do morja.
Člane PD Maribor-matica vabimo, da se udeleže izrednega občnega zbora, ki se bo začel istega dne ob 19. uri v isti predavalnici. Na njem bomo sprejeli nova društvena pravila.

  •  Planinska bralna značka

Tudi v sezoni 1975/76 bo potekal v okviru kulturno-propagandne komisije pri planinski zvezi Slovenije natečaj za planinsko bralno značko. Udeleženci, ki ne smejo biti starejši od 27 let, si lahko poljubno izberejo tri dela, katerih vsebino nato obdelajo bodisi z ocenitvijo prebranega dela, s primerjanjem svojih doživetij z opisanimi v delu, z označitvijo izstopajočih oseb ipd. Planinsko bralno značko jim bo brezplačno podelila kulturno-propagandna komisija pri PZS, ko ji bodo udeleženci poslali svoje zapise.

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti