Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Planinci, alpinisti 06.11.1975

Večer, Planinci,alpinisti - Inko Bajde: 12 novembra se vrnejo vsi; Nova varianta v Strelčevi peči in delovna akcija - Filutek: Sprejeli so program dela - G.S: Bistriški vintgar... - F.J.: ... in Tolsti vrh - Milan Cilenšek: Pisana planinska beseda tudi v Pomurju; Planinske koče in poti, Slivnica - Obvestila: Tekmovanje za pokal Šmohor; Planinska knjižnica posluje.

Po uspehu na Makaluju

12. novembra se vrnejo vsi


VI. JAHO TUDI PREDAVA


Drugega novembra sta se, kot smo poročali, nepričakovano vrnila dva člana naše himalajske odprave - Marjan Manfreda in Zoran Bešlin. Zaradi hudih ozeblin na rokah in nogah sta bila potrebna nujnega kirurškega posega. Sicer pa je bilo tudi iz zdravstvenih razlogov bolje, da sta se izognila napornemu potovanju, ki še čaka našo ekipo med povratkom.
Kot smo zvedeli na planinski zvezi Slovenije, pričakujejo preostalo moštvo predvidoma 12. novembra. Te dni je prispelo še zadnje obširno poročilo Aleša Kunaverja, ki je bilo odposlano 6. oktobra iz baze "Jugoslavija". Podrobnosti iz pisma so nam že bolj ali manj znane, ne pa tudi delo odprave, ki ga mora ta še opraviti na poti v domovino. V Katmanduju morajo namreč predavati o osvajanju Makaluja leta 1972 in Kangbačena leta 1974. Predavanje bodo pripravili za tamkajšnje organe oblasti (člane zunanjega ministrstva, policije, carine idr.), ki navadno sodelujejo z vsemi ekspedicijami. Zatem predvideva program odprave še krajši ogled dežele, katere gostje so bili v času osvajanja Makaluja, ter potovanje z avtobusom in vlakom do Delhija, kjer se bodo zadržali največ en dan. Nato bodo naši himalajci odleteli v Frankfurt in z rednim Jatovim letalom CCA v Ljubljano. Natančen čas prihoda na Brnik bo sporočil vodja odprave po telefonu.

I.B.

Nova varianta v Strelčevi peči in delovna akcija
Celjski alpinisti so tudi v letošnjem letu zelo dejavni. Poleg številnih delovnih akcij pri svojih planinskih postojankah so doslej opravili že več kot 300 plezalnih vzponov, med katerimi ne manjka niti težkih prvenstvenih smeri.
Tudi preteklo soboto in nedeljo so popravljali bivak pod Ojstrico in urejali zimsko sobo na Okrešlju; bivak in soba bosta alpinistom v zimski sezoni prijetno zatočišče. Preostali čas pa so alpinisti izkoristili za ture in vzpone. Z začetniki in pripravniki so opravili nekaj pristopov na Ojstrico in Turško goro, drugi so plezali. Navezi Čanžek Črepinšek in Mesarec-Planinšek sta preplezali novo direktno varianto smeri skozi kamin, v Strelčevi peči (V+, IV) medtem ko sta Jošt in Vodišek ponovila spominsko smer v Koglu.
Ob dnevu mrtvih so alpinisti obiskali planinske grobove in se poklonili žrtvam gora. Sedaj pa se pripravljajo na interni konec poletne alpinistične sezone, ki ga bodo imeli 15. novembra na Korošici.
Čez praznike so Kogl nad Kamniško Bistrico obiskali tudi Tamovi alpinisti in alpinisti iz Kamnika. Oboji so ponovili spominsko smer, nato pa se lotili še tehnično zapletene "rumene zajede"; vendar so se morali tako eni kakor drugi umakniti iz stene. Pred časom se je namreč v smeri odkrušil večji skalni odstavek, kar sedaj močno otežuje prehod. Tamovci in Kamničani pa se tega pri vstopu seveda niso nadejali, zato so se morah iz stene umakniti s spustom. Miha Rogina in Ivan Cverlin (AO TAM), ki sta plezala spominsko smer, sta prenočevala kar pod steno. Vreme je bilo megleno in hladno, drugih ovir ni bilo saj je skala še suha, zato je v južni steni Kogla v zgodnji pomladi in pozni jeseni veliko obiskov.

I. BAJDE.

Sprejeli so program dela
V zadnjih dveh šolskih letih je krepko zaživela dejavnost mladih planincev na centru poklicnih šol v Murski Soboti. Na tem zavodu namreč pod vodstvom načelnika Milana Belaka ter mentorja Edija Dečka deluje planinska skupina osrednjega mladinskega odseka pri PD Matica, Murska Sobota.
Pred kratkim so mladi planinci sprejeli program dela v šolskem letu 1975/76. V njem so zajeta predavanja iz programa osnovne planinske šole, ki  naj bi se pričela z rednimi predavanji meseca novembra in se končala prihodnje leto februarja. Nadalje so v program zajeti izleti po pomurski planinski poti, na Boč ter v Kamniške Alpe. Pozabili pa ne bodo tudi na izlet s kolesi in ob koncu šolskega leta na piknik mladih planincev. Sodelovali bodo z matičnim planinskim društvom ter taborniki na šoli.

FILUTEK

Obnovljeni dve poti


Bistriški vintgar...
V okviru 150-letnice tovarne Impol v Slovenski Bistrici so člani PD Impol s prostovoljnim delom obnovih že 15 let opuščeno planinsko pot bistriški vintgar. Ta pot je ena izmed najbogatejših naravnih lepot Pohorja: vodi iz Slovenske Bistrice ob Bistriškem potoku do Močnika in naprej mimo Treh krajev do Črnega jezera.
Obnavljanje poti ni bilo lahko; teren je ponekod skalnat, drugod močvirnat. Planinci so za ureditev poti opravili 540 prostovoljnih delovnih ur, medtem ko je Alojz Tič, načelnik komisije za zaščito narave, s strokovnimi sodelavci opravil 70 ur prostovoljnega dela za izdelavo precej zahtevne brvi čez Bistriški potok pri Motalnovem mlinu. Tudi markiranje poti in namestitev smerokazov, kar sta opravila Egon Karner in Franc Zorko, je bilo obsežno delo. S tem pa je planinska pot bistriški vintgar odprta in prehodna. Prvi so prehodih obnovljeno pot pionirji PD ImpoL
Prizadevni impolski planinci vabijo druge planince in sploh vse ljubitelje narave, naj po tej poti pridno hodijo, zlasti spomladi, poleti in jeseni.
Ob tem naj še povemo, da je PD Impol organiziralo ob 150-lenem jubileju tovarne množičen izlet na Triglav, ki se ga je udeležilo kar 95 članov.

G. S.

...in na Tolsti vrh
PD Železničar Celje pa je obnovilo planinsko pot Celje-Hudičev graben-Celjska koča-Tolsti vrh. Obnovljena pot je nova pridobitev za savinjsko planinsko pot; do nje so uredili pristop iz Celja, in po njem je treba malce plezati po klinih.
Prizadevni člani PD Železničar so namestili blizu 200 varovalnih vrvi, zabili nekaj novih klinov, nasekali stopnice v skale, obnovili most čez potok in na nekaterih krajih nadelali novo pot. Obnovili so tudi vse markacije in smerokaze.

F. J.

Pisana planinska beseda tudi v Pomurju
Krog bralcev planinskega čtiva se je vnovič povečal: tudi v Vestniku, glasilu občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona, so uvedli rubriko za planince; dali so ji naslov Planinstvo. Glede na to, da je Vestnik tednik, so uvedli planinsko rubriko vsakih štirinajst dni oziroma v vsaki drugi številki.
Prvič so v Vestnik vključili rubriko Planinstvo v četrtek, 30. oktobra. Znani pomurski planinec in inštruktor planinstva Filip Matko je v njej objavil tri sestavke: Osvojen osemtisočak (v katerem je poudaril pomen osvojitve Makaluja). Tečaji mladinske komisije PZS (kjer je spregovoril o vzgojnih akcijah v letošnjem letu), na koncu pa je orisal program dela mladih polanincev v centru poklicnih šol v Murski Soboti za šolsko leto 1975/76.
Tako se je pričela pisana planinska misel intenzivneje širiti tudi v pokrajini ob Muri, kjer že delujejo tri planinska društva - v Gornji Radgoni, Ljutomeru in Murski Soboti, medtem ko povezuje kraje in občine v Pomurju pomurska planinska pot.

M. C.

  06.11.1975

Slivnica
Janez Vajkard Valvasor je v svojem najobsežnejšem delu Slava vojvodine Kranjske med drugim zapisal: "Na drugi strani Cerkniškega jezera se dviga gora Slivnica, na kateri je luknja, ki dela nevihto... Na vrhu imajo coprnice, vešče in grdobe svoje plese in sestanke. Vidijo se kot leteče drobne lučke. Sploh je pokrajina tam okrog s coprnicami dovolj založena. Zato jim tam često precej zakurijo in jih mnogo sežgo, tako da pride včasih tod na grmado v enem letu več coprnic, kakor jih je v vsej deželi od pamtiveka sedlo na skladovnico in bilo upepeljenih . .." Po Valvasorjevem pisanju so tam zgoraj sežgali prvo čarovnico leta 1490.
Toda Slivnica, osamljena gora v slovenskem krasu, ki jo prištevamo k Veliki kraški planoti, ne slovi samo po Breznu Čarovnic; ta sedem kilometrov dolga in tri kilometre široka gora nad Cerknico slovi predvsem po izredno lepem razgledu. Z nje se vidi Cerkniško jezero kot na dlani, nad jezerom splava pogled daleč na jug - vse do Snežnika, na severu se kot kulise narišejo Kamniške Alpe, medtem ko se bo planinčevo oko na severozahodu zaustavilo ob mogočnem Triglavu. In preden bo planinec s pogledom na bližnji Nanos, katerega odsekani, poševni konec strmo pada od Pleše proti Razdrtemu, sklenil svoj razgledni krog, naj se v jasnih jutrih le še potrudi in nekoliko napne oči: med Julijci in Nanosom se mu bodo izza Trnovskega gozda prikazali celo daljni italijanski Dolomiti. Vsekakor doživetje, ki ga obiskovalec tega lepega kotička na Notranjskem zlepa ne bo pozabil!
Slivnica sestoji pravzaprav iz treh delov: iz Gradišča na zahodu in Medvednice na vzhodu, osrednji del pa imenujejo tako kot vso goro - Slivnico. V tem ko so južna pobočja gore travnata, pokrivajo strma sevema pobočja bukovi gozdovi, nad Cerknico pa so umetno zasadili borov gozd.
Na najvišji točki gore - v višini 1114 metrov - so leta 1964 z udarniškim delom zgradili planinski dom, ki pa so ga pozneje opustili (pač žalostna usoda mnogih naših postojank, ker zanje ni denarja!). In morda bi postojanka propadala še vnaprej, če se zanjo ne bi bila ogrela Franc in Berta Podlogar, oba inženirja strojništva, ter svoj tehnični poklic zamenjala za delo v gorskem zraku. V obnovo doma sta vložila vse svoje prihranke, in danes je dom na Slivnici zopet več kot prijetno zatočišče planincev, med katerimi seveda prevladujejo delavci iz cerkniškega Bresta. 

V domu je 38 postelj, Podlogarjeva pa rada postrežeta gostom s srnino pečenko, ajdovimi žganci, domačimi klobasami, ribami iz Cerkniškega jezera in drugimi dobrotami.
Okolica doma je kot ustvarjena za ljubitelje miru. Bukovi gozdovi ponujajo v poletnih mesecih prijeten hlad, v njih pa bo planinec pogosto srečal jelena, srno ali celo notranjskega medveda. Toda oskrbnik Podloga zatrjuje, da medvedi niso prav nič nevarni, ker imajo dovolj hrane. Zanimive so tudi številne kaverne - ostanki hudih bitk iz prve svetovne vojne. Slivnica pa je tudi obvezna točka razširjene slovenske planinske poti.
Dostopov na Slivnico je več, najlepša in najbolj razgledna je pot iz Cerknice - dve uri. Komur pa ni do pešačenja, ta se lahko vse do doma zapelje z avtom; iz Cerknice je do doma deset kilometrov, iz bližnje vasi Grahovo prav toliko. Cesta je prevozna vse leto. Oskrbnik Franc Podlogar je celo tak entuziast, da cesto kar sam popravlja - čeprav sploh nima avta!
Dom na Slivnici je odprt neprekinjeno. In kdor se bo odločil za krajši ali daljši obisk te prijetne notranjske planinske postojanke sedaj, v pozni jeseni, ali kasneje, v zimi, se prav gotovo ne bo kesal: poleg vseh mikavnosti, ki smo jih že našteli, se bo popotnik ob kozarčku dobrega vipavca rad pogrel tudi ob kmečki peči v veliki, lepi in prostorni jedilnici.

MILAN CILENŠEK

Tekmovanje za pokal Šmohor
V okolici planinskega doma na Šmohorju bo v nedeljo zelo živahno. Občinska konferenca ŽSM Laško bo namreč skupaj z mladinskim odsekom planinskega društva Laško priredila v nedeljo orientacijsko tekmovanje. Tekmovanje bo zajemalo dve kategoriji: pionirje do 14. in mladince do 18. leta starosti.
Najbolje uvrščene ekipe bodo prejele prehodni pokal Šmohor, podelili pa bodo tudi praktične nagrade. Po končanem tekmovanju in po podelitvi pokalov in nagrad bodo skupaj s temeljno kulturno in temeljno telesnokulturno skupnostjo Laško izvedli na Šmohorju še kulturni spored ter sklenili množično akcijo Hodimo po planinskih poteh.


Planinska knjižnica posluje
Centralna planinska knjižnica, ki je urejena v prvem nadstropju doma slovenskih planincev Zlatorog v Ljubljani, Dvoržakova ulica 9 (na sedežu PZS), je zopet odprta. Knjižnica posluje vsak ponedeljek od 17. do 19. ure, prost vstop vanjo pa ima vsakdo:
Centralna planinska knjižnica planinske zveze Slovenije je bogata zakladnica vsakovrstne planinske literature, in to celotne slovenske in pomembnejše tuje.



 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46047

Novosti