GRZS - Dušan Polajnar: ... reševalne tehnike gorskih reševalcev GRZS in GSS Mostar
Po dlje časa trajajočem dogovarjanju med GRZS in GSS Mostar (Gorsko službo spasavanja - postaja Mostar), smo se dogovorili, da se v dneh od 24. – 26. 9. 2010 srečamo na Prenju. Planinarko smučarsko društvo« Prenj« Mostar (PSD »Prenj« Mostar), kjer so včlanjeni tudi gorski reševalci GSS Mostar ima tu svoj dom. Namen je bil predvsem članom GSS Mostar prikazati klasično tehniko reševanja z opremo, ki jo uporabljamo pri svojem delu slovenski gorski reševalci. Prav to je bil tudi razlog, da smo opremo, ki jo uporablja Komisija za reševalne tehnike (KRT) peljali s seboj na vajo. V petek dopoldan smo se v Mostar odpeljali inštruktorji GRS in člani izpiten komisije pri KRT: Iztok Arnol, Aleš Kovač in Janez Žnidar, inštruktorica GRS Marjeta Brežnik in Dušan Polajnar. Potovali smo v lepem toplem vremenu. Bolj ko smo se bližali Mostarju so nas vremenske napovedi, ki smo jih poslušali na različnih radijskih postajah za naslednje dni napovedovale močno deževje. Gorski reševalci so nas sprejeli pred svojimi prostori v centru mesta. Predno smo se odpeljali na Prenj smo si ogledali še stari del mesta z novim mostom in Anes Voloder, ki nas je spremljal nam je pripovedoval žalostne zgodbe, ki so jih preživljali prebivalci in mesto Mostar med zadnjo vojno.
Po ogledu smo se odpeljali do planinskega doma Rujište, kjer smo pustili naše vozilo in del poti proti planinskemu domu na Bijelih vodah nadaljevali s terenskimi vozili. Zadnji del proti novemu domu, ki so ga postavili na mestu porušenega, smo opravili peš. Dom nudi zavetje, vendar pa ga bodo prizadevni člani PSD Prenj v notranjosti še opremili.
Ponoči je začelo deževati. Kljub temu smo imeli željo, da vseeno v okolici doma naredimo praktično vajo spuščanja in dviganja reševalca in ponesrečenega, vendar smo odločili, da naredimo v domu tri delovne očke, kjer so inštruktorji GRS pokazali delo na sidrišču, manevre pri izvedbi spusta in dviganju s pomočjo vitla ter pripravi nosil UT 2000 za vodoravni in navpični spust. Prikazani postopki so bili zanimivi za vse reševalce in z zanimanjem in voljo so jih potem ponavljali, kljub temu da sami take opreme še nimajo.
Med srečanjem nas je obiskal tudi veleposlanik RS v Bosni in Hercegovini (BiH) gospod Andrej Grasselli s sinom Jakobom in njegovo prijateljico Mojco. Andrej je gorski reševalec in sedaj ko živi in dela v Sarajevu se z novimi prijatelji večkrat odpravi v gore na Prenju. Zelo dobro pozna težave, ki jih imajo gorski reševalci pri nabavi opreme potrebne za reševanje in izvajanju izobraževanja. Prizadeva si, da bi vsaj izobraževanje in osnovno opremljanje gorskih reševalcev v BiH poskušali čim preje približati normam, ki jih imajo članice vključene v IKAR.
Za naslednji dan smo imeli predvideno skupno turo na Zeleni vrh, ki pa je zaradi vremenski razmer nismo izvedli. Odpeljali smo se nazaj domov. Močno deževje nas je spremljalo celotno pot nazaj domov. Udeleženci srečanja in želimo si, da bi gorski reševalci kmalu prišli do pogojev za delovanje, ki so pri nas nekaj samoumevnega. Razvoj turizma v goratem delu BiH bo od pristojnih zahteval, da bodo uredili tudi to vprašanje. Gorski reševalci imajo trdno voljo, da to naredijo.