Boris Štupar 26.09.2010 07:29 2403 0

Ivan Žan

bohinjski kaplan, je umrl na današnji dan 26. septembra 1920. V predzgodovini SPD je predvsem poznan po društvu Triglavski prijatelji.

Vlogo in pomen Ivana Žana za razvoj planinstva pri nas, je temeljito pojasnil dr. Tone Strojin v Zgodovini slovenskega planinstva (fotografija Ivana Žana je povzeta iz te knjige). Nekaj drugih omemb:

M. M. Debelakova ga omenja v Kroniki Triglava (PV 1948): »Leto 1871 pomeni tudi začetek udejstvovanja planinskih društev v triglavskem pogorju. Tega leta so bile namreč že končane vse priprave za ustanovitev »Triglav' Alpenverein-a«, ki pa ni bil ustanovljen. Namesto njega se je rodilo v Bohinjski Srednji vasi društvo »Triglavskih Prijateljev«. Ustanovil ga je že omenjeni kaplan Janez Žan. Njegovo planinsko podjetnost je podpiral tudi tedanji župnik v Srednji vasi, Luka Porenta (župnikoval od 1861- 1882, umrl je istega leta v Srednji vasi).«

Jože Stanonik - Planinstvo na Škofeloškem: »Leto za tem, 21. maja 1872, so planinski zanesenjaki, zbrani okrog kaplana iz Srednje vasi pri Bohinju, Ivana Žana, pri Kranjski deželni vladi vložili prošnjo za ustanovitev društva Triglavski prijatelji.
Društvena pravila so bila slovenska in tudi z nemškim imenom. 27. septembra 1872 je deželno predsedstvo potrditev društvenih pravil odklonilo.
Ivan Žan je bil ob koncu leta 1872 prestavljen v Škofjo Loko. S tem so Bohinjci izgubili organizatorja planinstva, Ločani pa so ga pridobili. Kakšen je bil Žanov vpliv na razvoj planinstva v Škofji Loki in okolici, pa nam ni znam.«

Matija Zorn - Kratka zgodovina slovenskega gorništva: »V drugi polovici 19. stoletja so po Evropi začeli ustanavljati planinske organizacije. Prvo so 1857 ustanovili v Londonu. Pri nas pa je do prvega poskusa ustanovitve Slovenskega planinskega društva prišlo leta 1872 v Srednji vasi v Bohinju, kjer je kaplan Ivan Žan dal pobudo za ustanovitev društva Triglavski prijatelji. Društvo si je zadalo, da bo vzdrževalo pot na Triglav in zavetišče na Prodih (v bližini današnjega doma Planika), ki so ga domačini imenovali »Triglavski tempelj«. Deželna vlada ustanovitve društva ni dovolila. Organizirano delovanje bohinjskih planincev pa je tudi kmalu po službeni premestitvi Žana zamrlo. Zavetišče je v nekaj letih propadlo.«