Delo, 27.03.06 – Katja Roš: najgloblje prečenje podzemnega sveta na svetu
Delo, 27. marec 2006
DOGODKI DNEVA
Kaninski kras
Tolminskim jamarjem uspel veliki podvig
Odkritje po treh desetletjih raziskovanja – Povezovalni sistem Male Boke in Poljske jame omogoča najgloblje prečenje podzemnega sveta na svetu
Tolmin, Kanin – Tolminskim jamarjem je v podzemnem svetu Kaninskega pogorja, ki je od 60. let prejšnjega stoletja vroča točka svetovnega jamarstva, uspel veliki podvig; našli so povezavo med sistemom brezen Male Boke in Poljske jame ter s tem odprli možnost najglobljega prečenja podzemlja na svetu. Doslej je bila na prvem mestu jama Lamprechtsofen pri Salzburgu, ki je z globino 1632 metrov sicer globlja od 1319 metrov globokega na novo odkritega kaninskega sistema Male Boke, vendar je po jamarskih merilih Mala Boka na prvem mestu zato, ker je dolga 8873 metrov. Avstrijska jama, ki je druga najgloblja na svetu, pa je dolga kar 50 kilometrov.
Odkritje v pogorju Kanina so predstavili na jamarskem večeru Planinskega društva Tolmin, na katerega so povabili tudi znanstvenika z inštituta za raziskovanje Krasa ZRC SAZU dr. Francija Gabrovška. Po njegovih besedah je Kaninski kras že dolgo vroča točka svetovnega jamarstva. Pred leti so jamarji različnih narodnosti tekmovali med seboj, kdo bo prodrl globlje v jamo Čehi 2. V tem breznu v pogorju Rombona so se v prepričanju, da lahko pridejo še globlje, sedaj ustavili pri 1533 metrih globine. Upanje, da bo to brezno rekordno, so omajali ukrajinski jamarji, ki so v Kavkazu »poglobili« brezno Krubera oziroma Voronja in dosegli globino 2140 metrov. Gabrovšek dvomi, da bi tako globino v Kaninskem pogorju lahko dosegli in presegli: »Dajmo času čas. Jame so polne presenečenj.«
Slovenija je prepredena z jamami. Med 8300 registriranimi, od katerih jih je več kot 300 na območju Kanina, jih je nekaj deset spoštljivo globokih. Na Kaninu je realno pričakovati najdbo okoli 2000 metrov globoke jame. Jama Čehi 2 je po zadnjem »preboju« slovenskih jamarjev sedma najgloblja na svetu, pred kratkim odkriti sistem Male Boke pa na svetovnem seznamu nosi številko 22. Na seznamu sicer najdemo še veliko jam in brezen nad Sočo.
Zgodbo o Mali Boki, ki so jo jamarji raziskovali kar 30 let, je povedal predsednik jamarske sekcije pri tolminskem planinskem društvu Andrej Fratnik. Najdlje, do leta 1989, so obupavali zaradi Bučalnika, zelo nevarnega prehoda, ki je ime dobil po bučanju jamskega piša. Lani so na podlagi novih odkritij v podzemlju Boke začeli sklepati, da sta sistema Poljske jame z vhodom na višini 1730 metrov, ki so jo »obdelovali« Poljaki, in Male Boke, ki ima vhod na nadmorski višini 450 metrov, nekako povezana. Prvopristopniki v povezovalnem sistemu so bili poleg Andreja Fratnika še Rok Stopar, Jure Andželič in Samo Cuder ter štirje jamarski tovariši iz Italije. Za prvo neprekinjeno prečenje skozi brezno in jamo so porabili 25 ur. » Zdaj, ko je pot znana, je 1300 metrov višinske razlike Male Boke mogoče preplezati v 15 urah. Sicer pa dela še nismo končali. Slutimo, da je v Boki sistem, ki pelje v osrčje Kanina,« je še povedal Andrej Fratnik.
Katja Roš