Takoj na začetku se pri cenjenju narave zastavlja naslednja vprašanja: kaj je objekt našega cenjenja? Ali v naravi obstajajo kakšne ustrezne enote cenjenja, ki so za to primernejše od drugih?
Prvi odgovor je, da tisto, kar je treba ceniti v naravi, niso toliko objekt kot lastnosti ali videz, ki nam ga nudi narava. Če recimo gledamo verigo Kamniških Alp, se nam ta kaže v nenehno spreminjajočem se vidnem polju: na to podobo vidnega polja vplivajo svetloba (jutranji ali večerni pogled), položaj opazovalca, letni čas itn. Ustrezno cenjenje Kamniški Alp naj bi tako bilo v natančnem »posnetku« trenutnega vidnega pojavljanja, trenutnega vtisa. To bi lahko imenovali impresionistični vzor cenjenja narave.
Drugi pogled nam priporoča, naj se posvetimo predvsem posameznim objektom v naravi. Lahko nas očara in navduši »pisana lepota posameznih stvari« …
Božidar Kante, Estetika narave, Založba Sophia, 2009
Čedca?
Spremenjen pogled na čedno, ki ga povzroči naravno dejanje, vpliva na naš pogled na naravno lepoto. Ali se bo zaradi spremenjenega pogleda spremenilo ime?
Odgovore lahko najdete tudi v knjigah ...
Boris Štupar 28. 7. 2010
Podor slapotvorne stopnje slapu Čedca
Slap Čedca se nahaja nad Jezerskim v naravnem amfiteatru na koncu ledeniške doline, imenovane Makekova kočna. Slap ni pretirano poznan, čeprav je s 130 m višine veljal za najvišjega v Sloveniji. Viden je že od daleč, ko pada prek rdečkastih sten, katere so obarvale železove in aluminijeve primesi v prelomljenem in pregnetenem dolomitu ter lapornem apnencu s plastmi laporja (Ramovš 1983). Slap napaja kratek potok, snežnica izpod zasneženih krnic Jezerske Kočne in Velikega kupa, najbolj vodnat pa je od konca aprila do začetka junija, ko se tali sneg, in ob večjih deževjih. Tudi pod slapom teče potok površinsko le nekaj sto metrov, potem voda ponikne v peščena in gruščnata tla, suha struga pa se zajeda v dolino. Ob nalivih se sicer krotki potoček spremeni v besneč hudournik. Dokaze najdemo v gozdu, ki je na široko zasut z naplavljenim prodom.
Skalne stene oklepajo slap na višini okoli 1200 m v ozko korito. Tu se je v preteklosti, vendar že v zgodovinski dobi (Ramovš 1983) odlomil severni rob hriba. Nastala je več kot sto metrov visoka stena, čez katero pada Čedca. Pred tem je potok verjetno tekel po manj strmem bregu in ustvarjal le kakšen manjši slap (Kušljan 2008). Čeprav sodi Čedca po nastanku med mlajše slapove, Ramovš (1983) navaja, da so ji dnevi šteti, kar se je zgodilo 25 let kasneje.
Zaradi obilnih padavin in taljenja snega se je konec maja 2008 skalno pobočje okoli slapa Čedca začelo podirati. Do 12. junija je sledilo več manjših in najmanj dva večja skalna podora, tako da je bilo obsežnejše območje popolnoma spremenjeno, slapa Čedca pa praktično ni več (Klabus 2008). Proces podiranja se nadaljuje in kaže, da se bo še nekaj časa.
Posledica podora je bilo obsežno sproščanje gradiva ter zablaten vodni tok, ki je povzročil zamuljanje vršaja in prodišč v zgornjem in srednjem delu doline, blatna voda pa je po močnejših padavinah pritekla vse do zaselka nad Grabnarjem na Zgornjem Jezerskem, kar je povzročilo dodatno vznemirjenje prebivalcev.
Hudournik izpod Čedce po nekaj sto metrih priteče iz grape na vršaj, imenovan Peski. Zgornji del vršaja je reguliran z daljšim nasipom, ki usmerja odlaganje naplavin proti zahodni strani doline, stran od Makekovega posestva. Nižje se prava struga razgubi, voda razpršeno vijuga po nanosih, premešča gradivo ter zasipava gozdne sestoje. Blatna voda, ki je posledica spiranja podrtega gradiva ter lapornih plasti na odlomu, povzroča zamuljanje vršaja, kar preprečuje ponikanje. Vodni tokovi zato tečejo naprej po prodiščih in skozi gozdne sestoje ter pritečejo na travnike Makekovega posestva, kjer voda zastaja, ter jih prekriva z blatom. Kadar je vode veliko, teče še naprej in se steka po neizrazitem jarku ob dovozni cesti vse do zaselka nad Grabnarjem. V preteklosti je voda že nekajkrat preplavila okolico hiš v tem zaselku ter se po cestah in travnikih prelivala tudi do regionalne ceste Kranj – Jezersko (Klabus 2008).
Bojan Erhartič, Ida Jelenko - Od razumevanja do upravljanja
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU - Naravne nesreče, knjiga I.