Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Cesarjev ščit po ekstremni ferati

PD Velenje: Od doma smo se odpravili zelo zgodaj, še v temi, da smo bili na izhodišču že pred sedmo uro. Vendar ne bi bilo nič napačanega, če bi bili tam dve uri prej.

Kaiserschild 2084 metrov visok čokat vrh, ki dela družbo ošiljenemu Hochkoglu (2105 m), je bil naš današnji cilj. Pravzaprav njegova ekstremna ferata. Nadelali so jo lokalni alpinisti leta 2007, kot eno izmed štirih tahudih v okoliških gorah nad Eisenerz-em. Krajem, ki je v zgodovini zapisan zadnjih tisoč let kot eno najzanimivejših rudarskih mest, vsaj kar se železove rude tiče ...


/.../ Ta dan je sonce zažigalo na polno, to pa v steni ni prav prijetno. Od izhodišča do vstopa v steno je kar sedemsko višincev raznolikega terena. Do vstopnega mesta pridemo ogreti, za dodatno kurjavo pa že kar na zečetku poskrbijo začinjeni vstopni raztežaji.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Smer ferate poteka po zanimivih zaobljenih delih stene v vse možne smeri. Mesta za počivanja so, če se v pokončni steni znajdeš, sicer pa je zahtevnost te ferate vse skozi na spoštljivem nivoju. Takem, ki se mu brez sramu poklonijo tudi zelo izkušeni plezalci.

  

/.../ Svoje k spoštovanju dodajo številni previsni odseki, nekateri brez vsakršnih dodatnih pomagal, kakor tudi kontinuirana navitost skozi vseh 350 višinskih metrov. čisto preprosta navpična lestev je na koncu potem kar malo manj pohodna, kot bi bila, če nebi bilo vmes skoraj tri urnega naprezanja mišic na polno /.../

/.../  na tej ekstremni ferati do več kot štirideset metrov dolgega, kakor mu pravijo "Nepalskega" visečega mostu. Most povezuje enega izmed grebenskih reber s centralno steno in je za tiste, ki še niso hodili po plavajočem (potresnem) območju pravcat izziv.

Že vstop nanj čez majhen ošiljen špik in njegovo previsno steno je svojevrstno doživetje in prava popestritev te ture. Sonce na tem mestu že žge na polno, a nam je bolj pomemben varen prehod po enojni pohodni jeklenici in pravcati praznini pod njo.

/.../ Dobre pol ure kasneje že stojimo pod pozdravno tablo na vrhu, na vzhod se čez previsne stene odpirajo pogledi na rudnik in mesto pred njim, na zahodu se daleč na nebu bohotijo Visoke Ture, mi pa si zadovoljni sežemo v roke. Uspešno smo obdelali tole hudo ferato. Koliko je navita pove morda tudi podatek, da so že prvo leto po izgradnji imeli v njej helikoptersko reševanje večih oseb, umrl je vodnik, ki je poizkušal pomagati onemoglim.

/.../  začnemo sestopat in v dobrih treh urah dosežemo parkirišče. Na avtu za šipo pa listek: "...vsem lep pozdrav, Tone, Lozo, Vojko".

Kdo bi si mislil, da so se kolegi iz Maribora odločili na isti dan na isti vrh po isti poti. Četudi se nismo videli, vseeno hvala za pozdrave in veseli smo, da ste tudi vi uspešno opravili z današnjo konkretno nalogo.

   


/.../ Ja, bilo je res naporno, več kot tisoč višincev in hudo navita ferata, za posladek pa še preizkus zbranosti na visečem mostu. Udeleženci ture so kar žareli od zadovoljstva, sam pa sem bil vesel, da je vse šlo kot smo načrtovali. Pa tudi to, da so udeleženci doživeli nekaj novega, tudi marsikomu težjega kot do sedaj. Današnja izkušnja bo zagotovo vzpodbuda za varno in premišljeno gibanje v pokončnem svetu tudi v bodoče.

--->> celotna reportaža

Kaiserschild Klettersteig --> zbirka fotografij

 

Eisenerz (nekoč Innerberg) je majhen kraj s 5081 prebivalci (1.jan 2010), leži v gornjem Štajerskem okoli 25km SV od Leobna, ki je glavno mesto tega okoliša.

Eisenerz leži pod JV stenami Eisenerzer Alp in Hochschwab-a na severu. Med njimi so nabolj izraziti štirje vrhovi:  Reichenstein, Wildfeld, Kaiserschild in Pfaffenstein. K temu lahko dodamo še rdeče obarvane terase Erzberg-a, ki so menda največji dnevni-kop srednje Evrope.

Leta 1230 je bil ta okoliš prvič omenjen pod imenom Aerze, leta 1293 pa ga zasledimo pod im imenom Eisenärzt. 1453. leta so zabeležene njegove trške pravice. Pravica izkoriščanja Erzberg rudnika je takrat pripadala domačemu plemstvu in Radmaistrom. Do konca 15. stoletja je bil okoliš zaradi rudarstva v polnem razcvetu, vendar pa je potem 30 letna vojna pripeljala  Radmeistre v resno finančno stisko. Po finančnem zlomu lastnikov je rudnik prevzel lokalni glavar, kot tudi del podzemnega dela rudnika, vključno s predelavo in trgovino z rudo. V ta namen so ustanovili "Innerberger Hauptgewerkschaft", ki je upravljala z rudniki vse do leta 1881. Tudi kasneje so na osnovi teh pravic izkoriščali naravno bogastvo vse do konca 19. stoletja.

Zaradi cvetočega rudarstva in takrat velikega števila prebivalstva (13.000 prebivalcev) je dobil 1948. leta kraj Eisenerz tudi mestne pravice.  Zaradi kasnejših tehničnih posodobitev rudarjenja, kot tudi svetovne krize v železarski industriji v 80ih letih pa je število prebivalcev upadlo na polovico.

Obstaja mit, ki govori o podvodnem možu iz jame Wassermannsloch pri izviru v dolini Münichtals. Podvodnega moža so domačini nekoč ulovili. Za izpustitev jim je ponudil eno od treh možnosti:  zlato za 10 let,  srebro za 100 let ali železo za vedno! Modri domačini so se odločili za neomejene količine železa, in tega imajo še danes.

V letih 2005 do 2007 so bile v stenah nad Eisenerzem nadelane štiri nove atraktivne ferate, ki od gornikov zahtevajo zelo velike fizične in psihične sposobnosti.

    * Eisenerzer Steig, ki vodi na Pfaffenstein (1865m), težavnost C/D (zelo težko);
    * Kaiserschild-Klettersteig vodi na Kaiserschild (2084m), težavnost D/E (extremno)
    * Kaiser-Franz-Joseph-Klettersteig nad jezerom Leopoldsteinersee ležeče stene                Seemauer, težavnost C/D (zelo težko);
    * Rosslochhöhlen-Klettersteig na Seemauer ima težavnost D/E (extremno težko).



Kaiserschild (2085 m) je široka gora v severnem delu Eisenerzer Alp (Štajerska) in tvori z nekaj višjim Hochkogel-om (2105 m) dvojni vrh.

Svoje ime je dobil Kaiserschild po navdušenem lovcu cesarju Maximilian-u I., zadnjem vitezu, kot ga omenja zapis. Po celotnem, z gamsi bogatem gorskem lovskem območju je izdal strogo stoletno prepoved lova, kot tudi sam pristop h goram. Ta prepoved je zapisana v raznih najdenih dokumentih, ter v njegovi tiskani spominski knjigi, eni prvih iz leta 1500. V njej opisuje svoje dogodke. Duplikat je moč kupiti v različnih knigarnah v Avstriji in Nemčiji, del knjige je tudi na internetu. Zakaj  tako ime gori ? Cesar Maximilian I. naj bi kot je zapisano, prinesel na vrh zlat viteški ščit s cesarskim orlom, zaradi tega je dobil najvišji vrh te gore ime "Kaiserschild" - cesarjev ščit.


Na oba vrha je danes možen dostop iz zahodne, kot tudi iz SZ smeri po meliščih in grapah. Od leta 2006 naprej pa je na voljo še ena možnost vzpona na Kaiserschild, in sicer po extremno težki ferati (D/E) z adrenalinskim, več kot 40m dolgim visečim mostom v zaključku. Na to pot smo se podali mi.

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46062

Novosti