Polet - Urška Končar in Anita Drev: V Zgornji Radovni. Spoznajte Pocarjevo domačijo.
Pisalo se je leto 1600 in nekaj. Na pašnih planinah gorjanskih kmetov so se v fevdalnem času ljudje za stalno naselili na izteku doline Krma.
Tisti čas so Pocarjevi imeli samo pet sosedov in niso se imenovali Pocar, ampak Potzer. Vsaj tako piše na listini iz leta 1672, na kateri so prvič našli zapisano to družinsko ime.
Od drugih so se Pocarjevi na današnjem naslovu Zgornja Radovna 25 razlikovali v tem, da so že takrat vedeli, da je zgodovino treba zapisovati. Domačijo tako odlikuje to, da so njeni lastniki, ne glede na to, da se je v njej zvrstilo mnogo rodov, skrbno (s)hranili vse. Od listin do orodja in najrazličnejših predmetov, ki prikazujejo obiskovalcu sliko življenja v krajih pod Triglavom od daljnih stoletij do danes.
Danes je znamenita Pocarjeva domačija razglašena za kulturni spomenik državnega pomena in njeno zgodovino piše Triglavski narodni park. Domačija je muzejsko urejena in velja za eno najstarejših domačij v narodnem parku. TNP je za Pocarjevo domačijo leta 2006 prejel diplomo Europa Nostra v okviru nagrade EU za kulturno dediščino v kategoriji arhitekturna dediščina. Priznanje so prejeli zaradi »pretanjene uporabe tradicionalnih znanj in materialov pri ohranjanju redkega in avtentičnega primera alpske arhitekture iz 18. stoletja in ohranjanja etnološke dediščine ter s tem povezanih lokalnih možnosti pridobivanja dohodka«.
Zunanjost stanovanjske stavbe je ostala skoraj nespremenjena. Hišno pročelje krasi freska višarske Marije in manjša freska Križanega z Marijama. Stanovanjsko hišo pokriva dvokapna, z deskami krita streha z obojestranskima šopoma. Pred »hišno kamro« je manjši ograjen vrt. Na prečnem tramu v hiši kot osrednjem bivalnem prostoru je izpisana letnica 1775.
V poletnih mesecih je skedenj domačije priljubljen prireditveni prostor za predstavitve kulturnih društev in umetnikov z vplivnega območja narodnega parka. TNP na domačiji organizira tudi kulturne večere, izobraževalne delavnice za otroke s predstavitvami starih kmečkih opravil in starih otroških iger.
Vse to ohranjanje dediščine je hkrati tudi uresničevanje ciljev Alpske konvencije in njenih protokolov, ki si je za krepitev konkurenčnosti alpskega območja zastavila skrbno politiko razvoja turizma na lokalni ravni. A nenadzorovan množični turizem pušča številne negativne posledice na tem izjemno občutljivem in za Evropo, predvsem z vidika vodnih virov, neprecenljivem območju. Zato mora biti turistični razvoj 1200 km dolgega alpskega loka v skladu z lokalnimi posebnostmi njegovega posameznega dela in tudi z načeli trajnostnega razvoja, saj nam bo le tako uspelo ohraniti ta izjemni naravni biser. In za to pri nas skrbi TNP v sodelovanju s številnimi partnerji.
Ekotek in pohod po poteh Triglavskih pravljic
Pocarjevo domačijo si boste lahko ogledali tudi 8. avgusta 2010, ko bo v Mojstrani organiziran ekotek. Njegov glavni namen je namreč spodbujati zavedanje o pomenu naravne in kulturne identitete alpskega prostora ter tako predstaviti tudi izvajanje Alpske konvencije in njenih protokolov v vsakdanjem življenju prebivalcev Alp in tistih, ki v prostor prihajamo kot turisti. Trasa desetkilometrskega ekoteka tako poteka mimo omenjene domačije, seveda pa si jo boste lahko poleg tekačev v sodelovanju s TNP ogledali tudi drugi obiskovalci. Da boste bogato etnološko dediščino še podrobneje spoznali, vas vabimo tudi na pohod po poteh Triglavskih pravljic. V prijetnem ozračju boste mlajši in starejši spoznali kar sedem Triglavskih pravljic, povezanih z določenim prostorom in dogodkom. Avtor zbirke Triglavskih narodnih pravljic, nastalih pred drugo svetovno vojno na kmetiji Pr' Potovčn’k’ na Dovjem, je Mirko Kunčič. Sestavljajo jih trije zvezki pastirskih zgodb o ljudeh, ki živijo v teh krajih. Pisatelj je o zbirki Triglavskih pravljic dejal, da bo zbirka dosegla svoj namen, če bodo mladi znali izluščiti iz nje zrno stare modrosti, če si bodo ob njej bistrili duha, spoznavali svoj kraj, njegovo dediščino ter tako utrjevali zavest domačijske pripadnosti. Na pohodu, pripravljenem na podlagi vsebin iz teh pravljic, boste ugotovili, ali se je velikan že prebudil, ali so mački na Požgančevem mostu res zakleti, kaj se je zgodilo ob mojstranski in dovški cerkvi, pa tudi, kje je skrit zaklad na Grančišču. Spoznali boste tudi prigode pastirčka Gregca. Nazadnje se boste podprli še s kakšno domačo dobroto, za svoj trud pa boste nagrajeni z velikanovo malico – enolončnico z velikanovo žemljo, in domačo pijačo. Ta obrok je za vse pohodnike in tekače vključen v ceno startnine. Na stojnici hiše Pr' Katr boste lahko kupili še druge domače dobrote, tako da se boste seznanili tudi s kulinaričnimi specialitetami izpod Julijskih Alp.
Poleg teka, pohoda in ogleda Pocarjeve domačije se bo 8. avgusta v Mojstrani dogajalo še marsikaj zanimivega. V sodelovanju z lokalno skupnostjo in drugimi partnerji prireditve vas vabimo na ogled Slovenskega planinskega muzeja, predstavila se bo gorska reševalna služba, iz hiše Pr' Katr bodo za vas pripravili etnološko delavnico, na kateri boste pekli flancete, TNP bo organiziral naravoslovno delavnico, na kateri boste spoznavali alpske naravne znamenitosti, nastopila bo folklorna skupina, imeli bomo glasbeno-zabavni program in še marsikaj. Naj bo torej 8. avgust v vašem koledarju rezerviran za obisk ekoteka. Veseli bomo vsakega izmed vas in potrudili se bomo, da se boste imeli nepozabno. Vabljeni!
Pišeta Urška Končar in Anita Drev