Polet, Neprijetna resnica - Urška Končar in Anita Drev: Kaj imajo skupnega vas Čadrg, Turistična kmetija Mulej, Mednarodni festival alpskega cvetja, Lokalc iz Velenja, Slovenski planinski muzej in ekotek?
Na videz nič, a vendar gre v vseh teh in mnogih drugih, podobnih, za primere dobre prakse različnih prizadevanj, ki jim je skupna skrb za razvoj in dvig ozaveščenosti o vrednotah prostora, kjer bivamo. Nekateri takšni projekti so usmerjeni v vsebine na lokalni ravni in za lokalno prebivalstvo zaradi dviga turistične vrednosti območij, pri drugih gre za povečevanje prepoznavnosti podeželja, lokalne identitete in samozavesti. So Alpska konvencija (AK) v praksi.
Slovenski planinski muzej
Ko si na Gorenjskem z lokalno skupnostjo podajo roke narava in krajina, zgodovina in etnologija, planinstvo, alpinizem in turizem, dobimo še en tak primer: Slovenski planinski muzej v Mojstrani, večnamenski objekt nacionalnega pomena. Ideja zanj je zorela od leta 1984, ko je bila odprta Triglavska muzejska zbirka v Mojstrani, za njeno uresničitev pa so si in si še danes prizadevajo Gornjesavski muzej Jesenice, Planinska zveza Slovenije in PD Dovje-Mojstrana, Občina Kranjska Gora in pozneje še Triglavski narodni park (TNP). Zdaj, ko se bliža dan odprtja, se zdijo razlogi za postavitev muzeja povsem jasni in postavlja se vprašanje, zakaj zbirka, ki predstavlja skoraj 2000 predmetov in veliko bogastvo gradiva, filmov, fotografij in razglednic, ki so hranjeni kot kulturna dediščina, tako dolgo ni imela stalnega objekta. Seveda bo z muzejem tudi Mojstrana, ki že dolgo ni več le del turistične ponudbe Kranjske Gore, dobila še en turistični produkt, s katerim si bo svojo prihodnost kot turistični cilj v Alpah tudi laže določala. A lokalna skupnost si ne želi množičnega turizma, ampak obisk in počitnikovanje tistih posameznikov in družin, ki cenijo naravo, sorazmerno odmaknjenost od vsakdanjega vrveža in kakovost ponudbe pred njeno količino. Na to prihodnost so s svojo ponudbo pripravljeni že danes.
Muzej bo s svojo postavitvijo na severnem delu TNP oziroma na območju Zgornjesavske doline tudi točka za vstop v ta naš neprecenljivi naravni zaklad. S svojimi programi in predstavitvami bo lahko močno pripomogel k ozaveščanju planinsko manj izkušenih turistov in mladine, s čimer se bo poskušalo zmanjšati tudi število gorskih nesreč in povečati varstvo v gorah.
Muzej bo vrata odprl 7. avgusta letos. Če tisti dan ne boste mogli tja, vas vabimo na ogled naslednji dan, ta bo namenjen vsem tistim, ki vas te vsebine zanimajo in ste ljubitelji preživljanja prostega časa v naravi, teka, pohodov, triglavskih pravljic, domačih dobrot, spoznavanja naše naravne in kulturne dediščine. In seveda vsi tisti, ki želite o AK in njenih vsebinah izvedeti več. Pa ne tako, da o njej le prebirate, temveč da jo spoznate na terenu, saj v večini primerov živeti alpsko pomeni živeti v skladu s trajnostnim razvojem, ki ga države podpisnice AK in Evropska skupnost želijo uresničevati in promovirati s pomočjo tega mednarodnega dokumenta.
Tudi ekotek in naš vsakdanjik naj bosta primera dobre prakse
V uredništvu Poleta in Športno-turističnem društvu Olimpik si želimo, da bi si tudi omenjene vsebine, ki smo jih združili pod imenom ekotek in bodo v nedeljo, 8. avgusta 2010, del dogajanja v Mojstrani, zaslužile oznako »primer dobre prakse«. Potrudili se bomo, da vam bomo z najrazličnejšimi aktivnostmi pokazali čarobnost in neprecenljivo dragocenost slovenskega alpskega prostora. Poleg bogate dediščine njegovega prebivalstva in območja, ki ga boste tisti dan spoznavali, boste na 10-kilometrskem netekmovalnem teku na obrobju treh prečudovitih dolin, Vrat, Krme in Kota, s startom pri Slovenskem planinskem muzeju tekli tudi mimo etnografskega muzeja na prostem oziroma Pocarjeve domačije. Zgrajena je bila leta 1775, poleg številnih občudovalcev se lahko pohvali tudi z obiskom angleškega princa Charlesa.
Seveda lahko za vzpostavitev dobre prakse veliko naredimo tudi sami. Tu ne bomo govorili o tem, kako se prookoljsko vesti doma, v šoli ali na delovnem mestu, temveč bomo zapis porabili za povečevanje ozaveščenosti o tem, kako se vesti v naravi, sploh v zavarovanem območju, kot je TNP, v katerem bo potekala naša prireditev. Eno glavnih vodil vedenja na tem prostoru najdete na spletnih straneh TNP: »Želimo, da bi bilo vaše doživetje Triglavskega narodnega parka in njegovih tematskih poti pristno in bogato. Obenem pa, obiskovalci, ne pozabite, da ste gostje čudovite, a občutljive narave, ki naj tudi po vašem obisku ostane nespremenjena.« Zato vas tudi na naši prireditvi prosimo, da upoštevate naslednja pravila ravnanja v TNP:
Pri obisku v Triglavskem narodnem parku spoštujmo navade in način življenja domačinov.
Bodimo tihi, da ne bomo vznemirjali živali.
V narodnem parku ničesar ne puščajmo in ne odnašajmo ničesar, razen lepih spominov: gorsko cvetje je najlepše na svojih rastiščih, zato naj tam tudi ostane.
Odpadke odnesimo s seboj.
Pse vodimo na vrvici.
Parkovne poti so namenjene pohodnikom, vožnja s kolesi po njih ni dovoljena.
Na poti sledimo oznakam na stebričkih in označenim potem.
Vozila puščajmo na za to označenih mestih.
In še poziv: živite v sožitju z naravo vsak dan. Samo eno imamo.
Pišeta Urška Končar in Anita Drev