Peter Podgornik: ... vrhovi in stene v grebenu med Mlinarico in Zadnjico
Ko sem za spletno objavo pripravljal steni Planje nad Zadnjico in Mlinarico, je osamljen, nažagan greben, ki se vleče iz Planje proti jugozahodu, vabil, da ga pobliže predstavim obiskovalcem Primorskih sten.
Vrhovi v grebenu jugozahodno od Planje ne premorejo nobene markirane planinske poti. Gamsje stečine, lovski prehodi in steze pomagajo redkim obiskovalcem, da se v tem skrivnostnem svetu lahko znajdejo. Kmalu po drugi svetovni vojni so zagnani jeseniški plezalci, avtorji številnih novih smeri, tudi v primorskih stenah, prvi uradno preplezali ta malo znan greben. Opisali so skrivne prehode gamsov, ki so jim že od nekdaj sledili Trentarji in pa težavna mesta na katerih so uživali srečo prvopristopnikov. Same stene posameznih vrhov so morale počakati mlajših rodov. Naveza Rupar – Šteblaj je odkrila tančico zahodne stene Kanceljnov, večino novejših smeri v tej steni je preplezal Slavko Svetičič – Slavc, največkrat v družbi Milana Černilogarja ali z drugimi soplezalci. Skalnim smerem so se v zadnjih dvajsetih letih pridružile številne snežne, ledne in kombinirane smeri, skrite grape v zahodni steni Goličice so mojstrovina cerkljanskih iskalcev plezalno neznanih predelov.
Na začetku moje hribovske poti mi je v roke prišla knjiga alpinista Franceta Avčina Kjer tišina šepeta. Ob prebiranju sem občudoval njegove zanimive pripovedi o gorah in ljudeh, ki jih je opisoval in z njimi delil hribovska doživetja. Kot popolnega nepoznavalca gora in plezanja me je bilo strah ob branju pripovedi, ki opisuje plezanje po skrivnostnem in samotnem grebenu v osrčju trentarskih gora (PV: Neprvenstvena prvenstvena). Tako kot drzni podvigi neumornih trentarskih lovcev mi je ostala v spominu pripoved o planinskem samotarju Marjanu Prevcu, ki je avgusta leta 1956 prečil greben sam in kmalu zatem za vedno ostal nekje v objemu Julijskih Alp. Avčin in njegova soplezalca so osamljeni, neimenovani stolp v grebenu med Kanceljni in Planjo poimenovali Prevčev stolp in tako ohranili spomin na človeka, o katerem je težko kaj napisati, saj so bili njegovi številni vzponi po stenah in grebenih samotni in večini neznani. Verjetno je planinskega samotarja in samohodca najbolje opisal Stanko Klinar, ki je imel to srečo, da je Prevca in nekatera njegova plezalna dejanja spoznal in z velikim spoštovanjem opisal (PV: Spominska beseda o Marjanu Prevcu). Prevec je bil očitno tiste vrste plezalec, ki je goram posvetil vso svojo bit. Že takrat, sredi petdesetih let prejšnjega stoletja, je opravljal številne povezovalne ture in tako v enem dnevu preplezal več smeri po različnih stenah v vzponu in sestopu. Posebna poslastica so mu bili samotni, zahtevni grebeni, ki jih je zmogel v večdnevnem plezanju.
Upam, da bom s prispevkom o tem samotnem grebenu uspel ohraniti skromen spomin na dogodke in ljudi, ki so tam nekoč iskali hrano za preživetje ali pa mir in srečo v svetu kjer tišina šepeta.
Peter Podgornik
Primorske stene
Posnetki iz arhiva Jureta Črnic (pravnuk starejšega Kopiščarja) in iz člankov objavljenih v Planinskem vestniku: 1 Anton Kravanja - starejši Kopiščar, 2 planinski samotar Marjan Prevec, 3 Jože Komac - divji Joza, 4 France Avčin - avtor knjige Kjer tišina šepeta ...