Polet, 23.02.06 - Marjan Žiberna: preizkusimo kaj, kar nemara doslej še nismo, na primer krpljanje
Polet, 23. februar 2006
Zimsko pohodništvo
Zimsko pohodništvo
Letošnja zima je nasula snega toliko kot že dolgo ne in postregla s stalnimi nizkimi temperaturami. Zato za njo ne bi mogli reči, da je še ena od zelenih (pravilneje rjavih, sivih, blatnih ali kaj podobnega), ki kvarijo veselje ljubiteljem zimskih aktivnosti v zadnjih petnajstih, dvajsetih letih. Na svoje so seveda prišli privrženci našega narodnega športa smučanja, pa tudi smučarji tekači imajo letos na voljo snega tik pred domačim pragom kot le redkokdaj.
V preteklih letih je pomanjkanje snega pomenilo, da so prišli smučarji tekači na svoj račun samo enkrat ali kvečjemu dvakrat tedensko, ponavadi konec tedna. Ob delovnih, šolskih, družinskih in drugih obveznostih so si lahko privoščili samo občasen izlet v sredogorje, denimo na Pokljuko ali Roglo, kjer je bilo dovolj snega in z njim povezanih tekaških užitkov. Letos pa so lahko celo tisti, ki so doslej kolebali med »poskusiti ali ne poskusiti«, brez posebnih priprav odšli na bližnjo zasneženo poljano ali utrjeno tekaško progo in se seznanili s tekom na smučeh. Tisti, ki tečejo redno in zares, imajo za sabo že veliko pretečenih kilometrov in ur na urejenih tekaških progah. A na voljo je še ena možnost: dolg izlet s smučmi v naravo, kjer ni urejenih prog in so na voljo brezpotja, zimska narava, možnost srečanja s katero od divjih živali, ki jih sicer videvamo le redko … Dolg, lep, privlačen zimski pohod torej, ko ne gledamo na pretečene kilometre in minute in ne pogledujemo na merilnik srčnega utripa. V tokratni prilogi dr. Janez Pustovrh opisuje prav to možnost.
V zimi, kakršna je letošnja, lahko preizkusimo tudi stvari, ki jih nemara doslej še nismo, na primer krpljanje. Krplje naj bi izvirale iz srednje Azije, in po mnenju nekaterih naj bi prav s tem izumom azijski predniki Eskimov in Indijancev prečkali zamrznjen Beringov preliv in začeli poseljevati Severno Ameriko. Od takrat je preteklo že precej voda in drugih tekočin in danes so v Evropi krplje športni pripomoček, ki lahko v snegu ponudi veliko veselja. Obstajajo celo »tekaška« tekmovanja v krpljanju. Tudi na njih si lahko privoščimo privlačen izlet v naravo. To možnost nam predstavlja Urban Golob.
Lahko pa se preprosto odpravimo na daljši zimski pohod v bližnje sredogorje (obisk visokih gora je nekaj povsem drugega, o čemer bomo morda pisali kdaj drugič). V manjši nahrbtnik damo nekaj rezervnih oblačil, pijačo in kakšno malenkost za pod zob, se primerno oblečemo in obujemo, po potrebi nataknemo gamaše, vzamemo v roke pohodniške palice …
Možnosti je veliko. Tako si lahko družine, tudi tiste z majhnimi otroki, privoščijo izlet v naravo, le težavnost poti in cilja mora biti prilagojena sposobnostim otrok. Celo z dojenčki lahko hodimo naokrog; otroka damo v nahrbtnik, v roke vzamemo palice … Seveda moramo upoštevati, da začne v hladnem vremenu otroka kljub toplim oblačilom hitro zebsti, še zlasti v noge, saj je, medtem ko mi hodimo in se morda celo znojimo, ves čas bolj ali manj pri miru.
Če živimo v osrednji Sloveniji in smo se snega že naveličali (ali pa nam morda sploh ni pri srcu), se lahko odpravimo na sončne primorske konce, kjer snega ni, morda na prijazni Kras (a ne pozabimo na njegovo burjo, ki je prav v tem času najpogostejša), in si pretegnemo noge na ozkih, s kamnitimi zidovi obdanih poteh, med posušenimi travami, bori, grmi ruja …
Po drugi strani si lahko tudi tekači, ki vse leto neutrudno nabirajo kilometre, z lahkim srcem privoščijo spremembo. Svoj dolgi sobotni ali nedeljski trening lahko opravijo kot dolg, živahen pohod, kombiniran s tekom. Primerno oblečeni in obuti, s palicami v rokah in manjšo torbico okrog pasu, v kateri so najnujnejše stvari (kos rezervnega oblačila, energijska ploščica, tisočak za čaj, obliž, morda mobilni telefon in majhna čelna svetilka, če nas navdušenje ali pot zaneseta predaleč), lahko opravimo zahteven dolg pohod, ki bo dobro nadomestil običajni tek, pa še v naravi bomo. Morda bodo prav ti hitri pohodi, ki jim pogosto po krivici ne pripisujemo posebne vrednosti, pripomogli, da se bodo zadnji kilometri na pomladanskem nastopu na malem ali pravem maratonu manj vlekli, da bo korak lažji in hitrejši. Z nekaterimi osnovami pohodništva se lahko seznanimo v prispevku Pavleta Kozjeka.
Da lahko polno izrabimo možnosti, ki nam jih naštete oblike gibanja v zimski naravi ponujajo, da nam bodo spomini nanje še dolgo greli srce, se je treba seveda primerno pripraviti. Poskrbeti moramo za primerno prehrano in pijačo, upoštevati vremensko napoved in cilje prilagoditi svojim sposobnostim, se primerno obleči in obuti, vtakniti v nahrbtnik rezervna oblačila, morda enega od številnih vodničkov, ki so nam za take načrte na voljo …
Upamo, da vam bomo naredili skomine, da se boste tako ali drugače podali na pohod skozi zimsko naravo. In predvsem upamo, da vam bo tam lepo, tako lepo, da boste to naredili še večkrat, čimvečkrat … Srečno!
Marjan Žiberna, urednik priloge
To je le uvod v serijo člankov na temo "Zimsko pohodništvo" - ostale bomo objavili postopoma: jutri članek Urbana Goloba
Krpljanje.