Mijo Kovačevič: Türkenkopf Klettersteig - Hochobir - Boschitzberg (1228 m)
Pomlad je tu, sneg se je obdržal samo še v visokogorju, v zavarovanih plezalnih poteh pa že mrgoli obiskovalcev višin. Tudi nas preganja plezalska "skušnjava", a ne v sprehod ob jeklenici, pač pa v odkrivanje novega, pokončnega, še ne raziskanega, marsikomu nekoristnega sveta.
Za današnjo ogledno turo smo izbrali novo, v jeseni nadelano težko ferato v Karavankah "Türkenkopf Klettersteig" (D/E), z 290 metri pokončne in mestoma previsne stene.
Soparen petek opoldan je, ko se odpravimo od doma. Nič kaj primeren čas za odhod na turo, a drugače ni šlo zaradi službe. Tolažimo se s tem, da se do vstopa v steno skoraj pripelješ, naglavne lučke pa so itak sestavni del vsake gorniške opreme. ...
Celotna objava (z množico fotografij) na na ATV - Mijo Kovačevič >>>
Uvodnem delu sledi kratka polička s poševno zajedo, nato pa se stena ponovno postavi pokonci. Vsak naslednji raztežaj je bolj in bolj zanimiv. Tu brez dodatne opreme - najlonskih trakov za počivanje ni prav pametno telovaditi. Večina težkih odsekov ferate "Türkenkopf" nima skob, niti klinov. Teren je pokončen, navpičen, tudi previsen, a bonbonček se skriva nekje proti vrhu osemsto metrov dolge jeklenice. Daljša poševna prečnica (D/E), konkretno previsna bo lahko komu s premalo plezalske tehnike ali preutrujenimi rokami, nepremagljiva. ...
/.../ Nadaljevanje je še malce začinjeno, nato pa se jeklenica pri razgledni, zelo izpostavljeni Turški glavi (Tükenkopf) prevesi navzdol. Tahudo je za nami, čaka nas še prečenje poraščenega pobočja vse do izteka jeklenice.
Odšli smo še do treh rudnikov, pa na turško stražarnico, nato pa sestopili do izhodišča. Za zaključek pa smo se odpeljeli še v Železno Kaplo poiskat streljaj oddaljeno športno plezališče z več sektorji, ki je bilo na naše presenečenje zanimivo in drugačno kot smo pričakovali. Vrvi in kompleti so kljub želji zlezti še tukaj kakšno smer, ostali v avtu. Tahuda ferata nam je izsesala skoraj vso energijo.
Kakšen bi naj bil zaključek? Naporno, lepo, pravzaprav noro lepo. Primerjalno smo jo po tehnični in fizični težavnosti kljub njeni "nizki" oceni D/E, uvrstili med najzahtevnejše ferate. Težo ji daje predvsem navitost skozi njen celoten strm vzpon. Ta ferata je zelo resna, kar je okusila v jeseni po otvoritvi tudi starejša alpinstka(?) iz Graza, ko je že pred ključnim odsekom zgrmela 70 metrov v globel.
V preteklosti smo lezli ferate E težavnosti, pa niso bile tako "gajstne". Zanimivo je, da so Avstrijci razširili ocenjevalno območje ferat do stopnje F/G! Kar pomeni, da lahko v bližnji bodočnosti pričakujemo še kaj, kar bo pokazalo zobe tudi najbolj izkušenim in sposobnim ferata plezalcem. V vsakem primeru pri tej ferati ne gre brez naslednjih priporočil.
OPOZORILO: obvezna je uporaba kompletne opreme za samovarovanje in plezalnih rokavic. Za počivanja v pokončni steni so priporočljivi sistemi pomožnih vponk ali najlonski trak s HMS vponko. Pot je primerna samo za izkušene odrasle gornike, brez strahu pred višino in brez vrtoglavice! Priporočljiva je oprema in znanje iz reševanja v steni. Pot NI primerna za gornike brez: psihofizične kondicije in izkušenj iz natežjih ferat ali alpinističnih izkušenj. Po težavnostni stopnji spada ta ferrata med ekstremne - izjemno zahtevne ferate. Previdno in premišljeno vanjo!