Večer, 22.02.06, Narava, gore in ljudje: V Sloveniji bo pohod 22.-29. junija po evropske pešpoti E7
Začetek evropohoda bo v Beltincih, zaključek pa na gradu Podsreda
Zanimivo za planince in pohodnike
V Sloveniji bo pohod od 22. do 29. junija na trasi evropske pešpoti E7 - Planinska društva naj vključijo posamezne odseke evropohoda v svoje letne rpograme
Letošnja akcija Evropske popotniške zveze, ki združuje 28 evropskih držav, bo tudi sedem potekala dni po Sloveniji.
Začetek pohoda bo v v petek, 23. junija, v Beltincih, od tam bodo šli pohodniki proti Ižakovcem, Banovcem in Ljutomeru. Tu se bo pot drugi dan nadaljevala v Jeruzalem, Miklavž in Kog. Potem proti Ormožu, Veliki Nedelji, Podgorcem na grad Borl. Četrti dan čaka pohodnike pot na relaciji Gradišče-Dravci-Podlehnik. Začetek evropohoda petega dne je v Doleni, smer bo Janški VrhPtujska GoraJelovica. Popoldne bo vzpon na Donačko goro. Prenočevalo se bo v Rogaški Slatini in v četrtek se bo pot nadaljevala proti Obsotelju, zaključek bo na gradu Podsreda.
Organizator vabi planinska društva, da vključijo posamezne odseke evropohoda po evropski pešpoti E7 v svoje letne programe. Enako kot pohodniki iz tujine se lahko celotnemu pohodu priključijo tudi domači pohodniki, ki plačajo stroške bivanja po programu. Pohodniki se lahko priključijo pohodnikom vsak dan posebej.
Lahko pa se tudi slovenski pohodniki udeležijo pohodov v drugih državah, kot so Finska, Danska, Nemčija, Češka, Bolgarija, Andora, Švica in Španija. Kdor želi vedeti kaj več, lahko dobi informacije pri nacionalnih organizatorjih.
Drugi konec tedna v septembru pa bo skupni zaključek v Čeških Budjejovicah, ki se ga bodo lahko udeležili tudi Slovenci.
Več informacij lahko dobite pri koordinatorju pohoda v Sloveniji mag. Urošu Vidoviču na elektronskem naslovu uros_vidovic@yahoo.com.
Zgodovina evropskih pešpoti sega v šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Takrat je bila Evropa razdeljena z železno zaveso. V državah srednje in zahodne Evrope so si popotniki prizadevali za boljšo medsebojno povezanost, kar je botrovalo začetku označevanja evropskih pešpoti. Sprva na zahodu, po letu 1990 pa tudi na območju držav bivšega vzhodnega bloka. Med prvimi državami, ki so se vključile v Evropsko popotniško zvezo je bila tudi naša bivša država. Slovenci smo igrali ključno vlogo pri trasiranju in označevanju naše prve evropske pešpoti, Ciglarjeve poti E6 od Drave do Jadrana. Kasneje se je tej poti pridružila še pešpot E7, nedavno poimenovana Naprudnikova pot od Soče do Mure. Ker je v devetdesetih letih delo na področju evropske pešpoti nekoliko izgubilo intenziteto iz preteklih desetletij, je bila v letu 2000 ustanovljena Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji (KEUPS) s sedežem na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS). Štiri organizacije, ki so že v preteklosti sodelovale na področju evropskih pešpoti, so podpisale dogovor o ustanovitvi, poslanstvu in nalogah komisije za evropske pešpoti v Sloveniji. Poleg ZGS so naloge iz dogovora prevzele še Turistična zveza Slovenije (TZS), Planinska zveza Slovenije in Zveza gozdarskih društev Slovenije. V omenjenem dogovoru so si organizacije ustanoviteljice KEUPS razdelile delovna področja.
PZS je prevzela vzdrževanje (markiranje) evropskih pešpoti čez Slovenijo preko planinskih društev, članic PZS, pri vzdrževanju evropskih pešpoti pa sodelujejo tudi člani gozdarskih in turističnih društev, ki so se za markiranje usposobili pri PZS.
Urška Šprogar