Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Naš človek in naše gore

Slavko Smolej (Samoizpoved.)

Človek - kaplja človeškega morja, vklepa voljo sokaplje, sočloveka v tok misli, ki so pravemu bistvu, hotenju in vzletu človeškega gona prepogosto tuje, nerazumne, zato odporne. Človeštvo ni sporazumno; nezadovoljno je. Je li most od človeka do človeka?
Od davnih dni se človeštvo bori za svoj obstanek. Danes se bori drugače ko pred tisočletji. Vedno se slepo bori, »sreče« išče. Peha se in lovi za zlatom, za zadostitvijo zgolj materialnih potreb; usmerja življenje, kakor da ni duhovnih potreb Slep je človek, truden v pehanju. Nerazumen, ne prizna ne etike ne estetike, niti logike. Podreja dušo - dih stvarstva, povezan z bistvom človeka - telesu, in se zagrize samo v misel: »Zato sem na svetu, da iz boja za obstanek čim večji izkupiček preštevam ...« Tako se bori s sočlovekom, kdo bo prej nagrmadil največji kup zlata. V tem vidi svoj cilj, svoj končni življenjski smoter! - Kaj ni tako? Ni? Preglejte vrste posameznikov, narode, rase, vse človeštvo! Kaj najdete? Da je prav povsod poudarek materializma. - Še več, vidite sredstva, ki so vsem za to njihovo borbo važna. Razumna samo njim, človeštvu pogubna. - Materializem pa ne pozna, ne dobrega, ne zla, ne sreče, niti nesreče. Zato taka telesa ne osrečujejo okolice, sočloveka. Taka pa je civilizirana družba, ki ne pusti vsakomur izživljanja samega sebe, ne pusti poti do njega samega.
V različne poizkusne pokrete sebe ali nas združujejo iz dneva v dan, vsaka teh oblik pa tlači človekovo individualnost. Ni to njih namen, toda v službi vsakdanjosti, materializma so, vsaka po svoje! Zato smo šablonski, otopeli, trop teles brez duševnih potreb. Zgolj telo smo, telo, ki ne potrebuje več nego snovi, ki ga ohranjajo ... !
Tak je današnji človek. Tudi žival ne potrebuje več. Saj se človek zadovolji z istim, poleg plehkih zabav, opijanja. - Pravi človek je v njem zatrt, zmehaniziran je, preračunjen, kakor so preračunane funkcije strojev: ve, kateri čas mu je odmerjen za delo, kdaj se bo po njem nasitil, kdaj so zabave, ples. Tak človek ni samonikel; klic narave mu je strt, zatrta mu je pot – do samega sebe!
Tako delamo. V delu se utapljamo. Mehanično. Pa vendar: kako nam je potrebna pot do globljih duševnih razgibanosti, do samega sebe k bogatejšemu razumske mu življenju za - vsakdanje življenje! Zato: otresi se svojih plehkih zabav, praznih razgovorov! Sam si poišči pravo pot: če je ne veš, povem ti najbližjo, trdo, vendar najlepšo. To so: gore! Sledi svojemu gonu, daj poleta svoji volji, ovrzi psevdocivilizacijo, psevdokulturo, pa boš ti, drobec, velik, ko boš našel zadovoljstvo, razumno srečo, ko boš našel - samega sebe. - Kaj je močnejše od želje po vsem tem, po - gorah!
Napoti se na to pot! Ona te vodi k zdravemu razumu, z njim preko najširših razgibanosti duha do spoznanja samega sebe, lastnih zmožnosti in do izkoriščanja teh zmožnosti! Dajmo, spoznavajmo jih! Pravi razum in plemeniti duh sta rešenika človeštva brezobzirnega materializrna, predvsem rešenika surovih sil, pesti! Vodnika sta v mirno, samoniklo, samo ustvarjajoče življenje! To pa je potrebno za skupni obstoj vsega človeštva.
Zato pojdi na to pot! Nov človek boš, kakršnega zahteva naš, sedanji čas, bodočnost. Kaj ne živimo v času neizprosnega materializma, pesti, surovih sil? V času, ki vedno bolj zahteva novega človeka? Človeka i esteta i etika, največ razumnika? Hinavska etika, lažna estetika, to je 20. stoletje! Pravi razum pa spi, ne zgane se, ko nad človeštvom neprestano stoje temni težki oblaki vojsk, ko so med človeštvom vojske! ... Mari smo dorasli temu zlu, da ga zaustavimo? Nikdo ga ne more? Nikogar? čigav razum vidi konec tem igram? ...
Človek, dvigni se v razsežnost, ki ti je dana! - Alpinist! Vsi, ki hodite v gore - kaj ob svoji duševni razgibanosti, ob svojem poletu volje ne iščete iz vseh možnih poti najrazumnejše, res prave? Kaj ne stavljate svojega razuma nasproti oviram narave? Oviram, ki ste jim ovira sami? Kaj se zato ne borite za vsakdanje življenje? Z razumom za razum? Da! Boriš se, alpinist, in - zmaguješ! Alpinizem je razumna borba!
Malo privržencev ima še ta ,čas. Bližnji čas jih bo iztrgal psevdokulturi, čas, ki bo pokončal parazite v današnjem alpinizmu. Vsaka dobra stvar jih ima! Ta čas Izhajajo iz vrst onih, ki svoj prosti čas zabijajo na cesti, v praznih pogovorih, na plehkih zabavah, v gostilnah, ali v - gorah. Brez smotra, ker pač drugega ne vedo početi! Tem je čas najhujši sovražnik, alpinistu najboljši zaveznik.
Sportnik-alpinist. Tudi tisti, ki je prvi premagal ta ali oni vrh, še ni alpinist. Samo sportnik je. Odličnjak fizične sile: »Glej, prvi sem bil gori, občuduj me! Da so mi bile duševne razgibanosti samo v tem, da li se mi posreči na vrh, da me bo svet občudoval, tega ti ne povem!« - Tak je sportnik-alpinist. Vtaplja se v delo brez ideje. Njegov uspeh je igra naključja, hazard, vojska. Vendar jim ni odrekati zaslug za razvoj alpinizma. Imajo močan delež na njegovem razvoju, podzavestno so poudarili pot pokretu alpinizma.
Tudi mir je posledica vojske, mir pa je i borba.
Zato poudarimo sočloveku vrednote plemenitega alpinizma, polne neslutenih možnosti za razvoj novega človeka. Kažimo mu pot k ostrejšemu razumu, plemenitejšemu duhu za boj, ki ga bo moral bojevati za svoj veliki obstoj.
Bežimo v gore, v naravo, uveljavljat svoje v vsakdanjost okovane volje, ob vzletu vsega lastnega gona, za klicem lastnega jaza, da živimo ono življenje, ki nam je po Njem dano, proč od plehkih ljudi, lažne modernosti, v svetle sfere človečanstva in božanstva ...

* * *
Težko je bilo nositi te misli v sebi. Boril sem se z njimi, iskal sem jim konca. Pogled v megleno morje od stene Triglava do Karavank v nedogled, pa prav blizu pogled v sebe mi je nagrmadene sprožil. Pod meglenim morjem se je borilo za vsakdanjost človeštvo, na gori sem se boril jaz, za svoj - »jaz«.
Odprite srca in duše, poglobite se v globino in višino našega življenja, sodite o njem, povejte si sebi, da li so nam misli enake.
Naš čas pa mi narekuje: Več glav, več misli ...

PV 1937
 

1937

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti PV

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti