Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Planinci, alpinisti - 07.08.1975

Večer, Planinci, alpinisti - Planinske koče in poti - Milan Cilenšek: Olševa; Inko Bajde: Celje 26, TAM 24 vzponov, V. JAHO startala, Bogat program koroških alpinistov, Chamoniški planinski muzej, Vzpon na Mt. McKinley; Stojan Saje: Četrič prehodil transverzalo, S.P. in L.O.: Dvakrat Mont Blanc; Izleti: Triglav, - Obnovljena pot čez Plemenice.

Celje 26, TAM 24 vzponov

Celjski alpinisti so v Vratih organizirali alpinistični tabor, namenjen predvsem začetnikom in njihovim prvim vzponom. V dveh dneh so opravili 26 vzponov. Od težjih ponovitev velja omeniti tržaško, Wisiakovo in bohinjsko smer ter Čopov steber. V soboto so na Okrešlju zopet organizirali delovno akcijo (pomoč pri spravilu gradbenega materiala), prosti čas pa izrabili za vzpone v Turški gori in Mali Rinki. Tamovi alpinisti so gostovali v Krmi in Vratih ter na Raduhi. Našteli so kar 24 vzponov. Štirje njihovi alpinisti so medtem že odpotovali v Visoke Tatre, kjer se bodo sestali s češkoslovaškimi alpinisti na skupnem plezalnem taboru. Več o njem bomo pisali po njihovem povratku.

 I. B.


V. JAHO startala

Prvi član V. jugoslovanske alpinistične himalajske odprave Tomaž Jamnik je minuli ponedeljek odletel v Indijo. Jamnik je predhodnik odprave, in v indijskem pristanišču bo prevzel in uredil opremo, ki so jo bili naši himalajci odposlali že prej. Naslednji ponedeljek bodo odšli na pot še drugi člani odprave.


Bogat program koroških alpinistov

Alpinistični odsek Ravne in alpinistična sekcija Prevalje sta v letošnjem letu nadvse dejavna. Doslej so opravili že 174 vzponov in 36 treningov s poprečno udeležbo deset članov, v plezalnem vrtcu Uršlja gora - Šmohorica so nabrali 44 vzponov, v Mali Raduhi pa 28, kjer so plezali vetrne police, Mihovo in originalno. Stanko Mihev in Andrej Špilar, ki sta 26. julija opravila prvo ponovitev takoimenovane mežiške smeri v južni steni Pece, sta potrdila oceno prvih plezalcev (V+).

19. avgusta namerava odpotovati v Prokletije osemčlanska alpinistična ekipa in gorski reševalci GRS Prevalje, da počastijo spomin na tovariša, ki sta se smrtno ponesrečila na zimskem taboru leta 1974. Na mestu nesreče bodo vgradili spominsko ploščo. Septembra pa imajo predviden tabor v Zahodnih Julijcih.

I. B.

Chamoniški planinski muzej

Chamonix je nedvomno svetovno alpinistično središče, kjer se radi zbirajo alpinisti z vse zemeljske oble. Skoraj 200 let je že izhodišče za Mt. Blanc, streho Evrope, in nad 150 let je že preteklo, odkar je ta kraj dobil prve štiri šolane vodnike. O chamoniškem muzeju pa se zelo malo piše - bolj znana sta švicarski v Bernu ali nemški muzej. Chamoniški muzej hrani eksponate, ki prikazujejo zgodovino mesta, kmetijstvo in obrtništvo v okolici ter mestu. Nadvse bogata pa sta slikovna predstavitev gora in geološka zbirka. Sledijo slike in dokumenti slavnih vodnikov, ki segajo vse do Balmata - ta je leta 1786 popeljal na vrh Mt. Blanca doktorja Paccara in Henriette d'Angevillovo kot prvo žensko, ki je stala na strehi Evrope. Tu so še Simon Couttet, Payoti, Charlet - slavni vodniki z začetka tega stoletja. Galerija vodnikov sega do Lionela Terraya in do mož iz zahodnega stebra v Makaluju 1971 (Seigneur, Paragot, Payot itd.). Muzej hrani tudi trofeje smučarskih asov in veliko zgodovinske opreme.

Inko Bajde

Vzpon na Mt. McKinley

Zapisov o naši štiričlanski uspešni odpravi na Mt. McKinley se prav gotovo še spominjamo, vendar ne bo odveč, če spregovorimo besedico ali dve o filmu, ki so ga uvrstili v nedeljski tv spored. Nadvse spodbudno je, da tudi televizija na svoj način pomaga pri uveljavljanju in populariziranju alpinizma, ki je bil kljub vrhunskim dosežkom pri nas dolgo časa v podrejeni vlogi.

Nedeljsko oddajo smo si lahko ogladali celo v barvah. Film, ki ga je posnel Joco Balant, je odlično dopolnilo obsežnega in uspešno končanega programa naše odprave. Še zlasti, če upoštevamo, da je od 188 navez, ki so naskakovale Mt. McKinley, doseglo vrh le 88. Našim fantom, ki so ga zmogli celo brez nosačev, velja še posebno priznanje.

I.B.

Četrtič prehodil transverzalo

Slovenska planinska transverzala - pot, ki poteka od vzhodnih obronkov Pohorja pa do Ankarana - privlači čedalje več planincev. Mnogi so jo prehodili že v celoti, nekateri celo večkrat zapored. To, da jo kdo prehodi štirikrat, pa ni vsakdanji dogodek  celo v Sloveniji ne!
Ivan Ostrovršnik, dolgoletni član PD Velenje, je prvi izmed prebivalcev mesta ob Paki in Šaleške doline, ki je to dosegel. To je tudi razumljivo, saj je velik ljubitelj narave in gora. Kljub temu da krepko nosi svoj peti križ, se ob prostem času najraje odpravlja na pota, ki vodijo po prostranstvih naših gora. Zato ne bo nič čudnega, če bo še kdaj ponovil slovensko transverzalo.

Za svoj četrti podvig je Ivan prejel častni znak planinske zveze Slovenije. Izročil mu ga je Peter Ficko, predsednik PD Velenje, na slovesnem srečanju ob koncu meseca julija.

STOJ AN SAJE


Dvakrat Mont Blanc

Planinci, grafičarji...

PD ČGP Delo je od 18. do 22. julija priredilo izlet v pogorje Mont Blanca. Poleg izkušenih vodnikov in članov PD Delo se je vzpona udeležilo še enajst članov PD Mengeš, trije člani PD Prebold in enajst članov PD Mariborski tisk. Iz Maribora so se  udeležili odprave: Poldi Donko, Stanko in Janko Kodrič, Jakob Kavčič, Ernest Kresnik, Mirko Orzinek, Zmago, Vlado in Igor Šauperl, Franc Vrezner in Stanko Pirker.

V znanem turističnem središču Chamonixu so postavili šotore. Naslednjega dne jih je gorska železnica potegnila na višino 2364 m. Pet ur so se nato vzpenjali po krušljivih stenah do planinske postojanke Aiguille du Gouter (3817 m). Tam so prespali del noči in že ob dveh zjutraj nadaljevali vzpon. Pri temperaturi 15 stopinj pod ničlo so se zagrizli v snežno strmino in po dveh urah napornega plezanja dosegli zavetišče Vallot na višini 4362 m. Do vrha sta bili še dve uri vzpona. Kljub čedalje redkejšemu zraku je naveza ob 7. uri stopila na 4807 m visok Mont Blanc. Zadovoljni z uspehom so  drug drugemu čestitali za uspešen vzpon na najvišji vrh Evrope.

Spust je bil težavnejši kot vzpon - pač zaradi ledeniških razpok in južnega snega, ki se je nabiral v dereze. Po previdnem peturnem spustu so srečno prispeli do najbližje žičnice in se spustili v dolino - srečni in zadovoljni, da so opravili tako zahtevno turo.

S. P.

... in velenjski alpinisti

Prjšnji teden se je iz Centralnih Alp vrnilo osem velenjskih alpinistov, ki so osvojili vrh Mont Blanca. Tokrat so šli na dokaj zahtevno pot  predvsem mladi alpinisti iz AK Velenje. Nekaj sredstev jim je v ta namen prispeval klub, drugo pa so plačali sami. Odpravo sta vodila zelo izkušena alpinista Dušan Kukovec in Marjan Prelog - slednji je bil tokrat že tretjič na Mont Blancu. Prvič so bili na "strehi Evrope" Marjan Pusenik, Dani Kopušar, Tone Vovk, Franc Širše in Stane Grudnik, medtem ko Tatjana Kraševec ni prišla do vrha, ampak je ostala 300 m niže v zavetišču.

L. O.



 


 




 

 

 

 

07.08.1975

Olševa
Med Peco in Savinjskimi Alpami ždi skromna, nekaj več kot pet kilometrov dolga gora, ki je svoj zahodni konec pustila na avstrijski strani, sicer pa je skoraj v celoti naša. To je Olševa, košata gora v južni vrsti Karavank, bogata gorskega cvetja in z izrednim razgledom. Najvišja vzpetina Olševe je Govca, visoka 1929 metrov.

Veliko cvetja in razgled pa nista njeni edini privlačnosti. Uro in pol pod vrhom - skoraj tik državne meje - je v nadmorski višini 1700 metrov velika kraška jama Potočka zijalka, v kateri so našli dragocene izkopanine in okostja človeka iz stare kamene dobe, pa tudi okostja jamskega medveda. Druga zanimivost pa je na avstrijski strani: tri velika naravna okna, imenovana Vrata; skoznje pelje zavarovana pot. Cesta, ki so jo bili pred nekaj leti zgradili od Črne do Logarske doline, je Olševo zelo približala planincem. Ker je s te ceste izreden razgled na Logarsko dolino in Matkov kot ter na venec vršacev Savinjskih in Kamniških Alp, so cesto imenovali Solčavska panoramska cesta. Zaradi dveh nevarnih mest pa je ta cesta prevozna le za manjša vozila.

V višini 1250 metrov je ob cesti zaselek Podolševa, kjer je planinsko društvo Solčava vzelo v najem domačijo in v njej uredilo planinsko zavetišče. V njem sta dve sobi s po dvema posteljama, in v okviru kmečkega turizma je tod mogoče dobiti popolno oskrbo. Iz Solčave je do Podolševe 7, iz Logarske doline 13, iz Črne na Koroškem 23 kilometrov. Koča je stalno odprta razen v zimskem času, ko je zaradi snega odrezana od avtomobilskega prometa. Do Podolševe pa so speljane tudi peš poti: dve iz Solčave (vsaka po uro in pol hoda) in ena iz Logarske doline (dve uri). Od Podolševe vodi najobičajnejši in hkrati najlepši dostop na vrh Olševe. Mimo Potočke zijalke (do nje je ena ura) sta do vrha dve in pol ure hoda. Pot iz Črne na Koroškem na vrh pa je speljana skozi Koprivno in je dolga štiri ure.
Ta razmeroma mali predel v zemljepisnem trikotu Peca-Olševa-Raduha pa je skorajda zakladnica zanimivosti. Poleg teh, o katerih smo že pisali, naj na solčavski strani omenimo še cerkvico sv. Duha tik nad planinsko kočo v Podolševi; v cerkvici so odlično ohranjene freske. Poleg cerkvice je postojanka obmejnih vojaških enot. 2,5 kilometra od Podolševe proti Logarski dolini je studenec okusne mineralne vode - domačini ji pravijo kisla voda; v bližini studenca je 330 metrov globoko brezno Klemenč pekel - najgloblje brezno na Slovenskem. In končno: 20 minut od Solčave proti Podolševi je tisočletna tisa, ki zaradi mnogih udarcev strele raste bolj v širino kot v višino. Ne smemo seveda pozabiti tudi Bukovnikove kmetije najviše ležeče kmetije na Slovenskem (1327 metrov); toda Bukovnik "vleče" že bolj proti Raduhi, ob kateri se bomo zadržali kdaj drugič.

In če se bodo planinci napotili na Olševo ali se vračali z nje skozi Solčavo, naj na vsak način obiščejo še spomenik žrtvam v narodnoosvobodilni vojni, spomenik žrtvam v I. svetovni vojni in dokumentarno muzejsko zbirko o partizanskih bojih na Solčavskem (Zgornja Savinjska dolina je bila v drugi polovici leta 1944 skoraj pol leta osvobojeno ozemlje). Zanimive pa so tudi lovske trofeje visokogorske divjadi in končno - znamenita gotska cerkev.

Za izlet na Olševo mimo Potočke zijalke ni potrebno dovoljenje za stometrski obmejni pas; toda planinci morajo pot opraviti v času od sončnega vzhoda do zahoda.

In še beležka za transverzalce: Olševa je neobvezna točka razširjene slovenske planinske poti, medtem ko se je za žig solčavske planinske poti, imenovane PO GORAH OKOLI SOLČAVE, treba v koči v Podolševi obvezno zglasiti. Kočo v Podolševi je lani obiskalo tri tisoč planincev.

MILAN CILENŠEK


 

Obnovljena pot čez Plemenice

 

Člani PD Šmarna gora so konec prejšnjega meseca temeljito obnovili pot čez Plemenice na Triglav, znano tudi z imenom Bambergova pot. Pritrdili in obnovili so kline in jeklene vrvi, ki jih je lanska zima hudo opustošila, pa tudi zob časa jih je že krepko načel. Poleg tega so vso pot na novo markirali, na prevalu Luknja pa očistili počivališče.


Triglav

PD Fram priredi v nedeljo, 24., in ponedeljek, 25. avgusta, izlet na Triglav. Odhod iz Frama ob 4. uri s posebnim avtobusom. Vzpon na Triglav iz Vrat prek Kredarice, sestop na Pokljuko. Vabimo vse ljubitelje gora, da se izleta udeležijo. Prijave zbirata Ivan Stavbar in Marija Petelinšek.
 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46044

Novosti