Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Planinci, alpinisti - 22.05.1975

Večer, Planinci, alpinisti - Milan Cilenšek: Konec stiske v planinskih kočah, Jugoslovani v gorah Aljaske, Visoko odlikovanje za PZH, V. planinski tabor; Inko Bajde: Nova smer v JV steni Velikega Zvoha, Tojzl - 75, Gaston Rebuffat; S. Pungartnik: Srečanje planinskih vzgojiteljev.

Konec stiske v planinskih kočah?


REVOLUCIONAREN PREDLOG DUŠANA ČERIČA


Avtomobilske stanovanjske prikolice se čedalje bolj uveljavljajo. Ne uporabljajo jih samo turisti, temveč tudi številna gradbena podjetja za svoje delavce na terenu, po banjaluškem potresu 26. oktobra 1969 so prebivalci tega severnobosanskega mesta leto dni živeli v stanovanjskih prikolicah, itd.

Vsi planinci vemo, kako huda gneča je v poletnih mesecih v naših planinskih postojankah - zlasti visokogorskih. Obisk naših gora je v zadnjih letih tako množičen, da zmogljivosti planinskih koč in domov glede prenočišč še zdaleč ne zadoščajo več. Samo en primer: v domu Planika pod Triglavom, ki ima po preureditvi skupno sicer 81 ležišč, je enkrat v času najhujše sezone hkrati prenočevalo 367 planincev! Toda podobno je v vseh visokogorskih postojankah v Julijskih ter Kamniških in Savinjskih Alpah. Kako odpraviti ta hudi problem? , Zanimiv je predlog planinca Dušana Ceriča, diplomiranega inženirja arhitekta, objavljen v letošnji majski številki Planinskega vestnika. Po tem predlogu bi namestili v neposredni okolici že obstoječih visokogorskih objektov montažne stanovanjske prikolice, ki bi bile - brez podvozja in dodatno zaščitene pred vremenskimi nevšečnostmi - pritrjene na kamnite podstavke in privezane z jeklenimi vrvmi. Čerič si zamišlja, da bi bil v eni taki „ prikolici" ob vsaki stranski steni pograd s po tremi ležišči, vmes pa bi bila privzdižna miza in dve klopi. Po dve prikolici bi skupaj pričvrstili na kamnit podstavek, torej bi z enim takim dvojčkom pridobili dvanajst ležišč. Ker je moč "prikolice" v celoti izdelati v tovarni - Čerič konkretno predlaga tip avtomobilske prikolice adria tovarne IMV Novo mesto, bi jih povsem izgotovljene helikopter ponesel v gorske višave - vse do kraja, kjer naj bi jih namestili.

Za nepoznavalce razmer v gorah je to morda prehudo neudobno. Toda vsi tisti, ki zahajamo v gore, vemo, kakšna strahotna gneča je v kočah; zato bomo ta sicer revolucionarni predlog Dušana Čeriča toplo pozdravili. Čeričev predlog ima namreč še dvoje zelo pomembnih prednosti: „prikolice" bi bile najcenejši način pridobitve novih ležišč, poleg tega jih je moč kar najhitreje izdelati ter razmeroma lahko transportirati do kraja uporabe.

M. CILENŠEK

Nova smer v JV steni Velikega Zvoha

Konec tedna je bilo vreme lepo, zato ni čudno, če so bili alpinisti znova na delu. Sneg se pridno topi in razmere v stenah so čedalje ugodnejše. Marjan Koren iz AO Kozjak Maribor in Franci Gselman iz AO Kranj sta v soboto poskusila speljati novo smer v Velikem Zvohu in to jima je tudi uspelo. Za 300 m stene sta potrebovala 5 ur. V spodnjem delu se ocena giblje med drugo in tretjo težavnostno stopnjo, izstopni del pa je štirica. Imenovala sta jo „bulbulatorska". Malce nenavaden naziv smeri bosta morala plezalca prav gotovo še utemeljiti.

I. B.

Visoko odlikovanje za PZH

Predsednik republike Josip Broz Tito je odlikoval planinsko zvezo Hrvatske z redom za zaslug za narod z zlato zvezdo.  PZH je prejela to visoko priznanje ob stoletnici organiziranega delovanja, za izredne zasluge in dosežene uspehe v razvijanju planinstva, za množičnost  v organizaciji, za zgraditev planinskih postojank ter za vzgojo planinskih delavcev. Hrvatskim planincem tudi slovenski gorniki prisrčno čestitamo ob visokem priznanju.

M.C.

Jugoslovani v gorah Aljaske

Prva jugoslovanska alpinistična odprava na Aljasko (na Mt. McKinley - najvišji vrh Severne Amerike in ZDA, 6194 m), kije bila lani od 1. do 28. maja, je našla svoj epilog v letošnji majski številki Planinskega vestnika. Kar šest sestavkov na 19 straneh revije so namenili vsi štirje udeleženci odprave temu velikemu uspehu naših alpinistov. O odpravi so poročali: Janez Aljančič (I. jugoslovanska alpinistična odprava na Aljasko - Mt. McKinley), Peter Soklič (Zdravstveno poročilo in pa Danes je prvi dan ostanka tvojega življenja), Janez Pretnar (Aljaska in Mt. McKinley), Joco Balant (Oprema odprave na Mt Mckinley), na koncu pa je še obračun odprave.

Drugi alpinistični sestavki so še: Leto 1974 v stenah (Tineta Miheliča), V ledeni vertikali (Vanje Matijevec), Razmišljanje ob tečajih na Tirolskem (Pavleta Šegule), izvlečki iz kartoteke prvenstvenih vzponov v severni steni Zadnje Mojstrovke in pa enajst krajših zapisov. Sicer pa so v številki, ki obsega 64 strani in 4 strani priloge, še naslednji sestavki: Miha marenče, Planinski vodnik; Dušan Černič, Špička pod Jalovcem in podobni problemi (učinkovita in hitra rešitev problema v naših gorah, pa morda še kje drugje); Nada Kostanjevic, Iz popotne torbe vipavskih planincev; Nevina Prevec, Spomin na dve nesreči; Drago Peršl - Gregor Rupnik, Mini odprava na Kozjak (nad Splitom, op. p.). Planinskih društvenih novic je 14, iz planinske literature so štiri novice, 13 pa je zelo zanimivih povzetkov iz tuje literature.

V spomin umrlim planincem so v številki štirje nekrologi (Gregu Verbuču iz Šmihela nad Mozirjem, Franju Zorku iz Brežic, alpinistki Jožici Dolinarjevi iz Tržiča, ki se je smrtno ponesrečila pri sestopu s Srednje Rateške Ponce, in pa spominski sestavek češki pisateljici in plezalki Vlasti Štaflovi, ki je leta 1945 umrla ob ameriškem letalskem napadu na Prago. V številki je tudi razpis pete razstave naravoslovne fotografije NF 75, F. Bernot poroča o vremenskih razmerah v minuli zimi na Kredarici. V. Čeligoj pa je popestril številko s tremi šalami iz nahrbtnika planinskega mladja. Lep prispevek številki sta pesem Rinalda Steinerja Vsi sonce smo in pa faksimile pesmi Mateja Bora Mi gremo - iz zbirke Previharimo viharje. Med 25 slikami in risbami naj posebej omenimo faksimile grafične kompozicije Cite Potokar Groza v očeh taboriščnic v Ravensbruecku. Naslovno stran majske številke Planinskega vestnika pa krasi barvni posnetek Joška Dolničarja Gore nad Planico.

M. CILENŠEK

TOJZL' 75 . SPOMLADANSKI PLANINSKI TABOR IN ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE

V nedeljo je bilo na Kozjaku orientacijsko tekmovanje ki ga skupaj s spomladanskim taborom vsako leto priredi mladinski odsek PD Kozjak. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo kar 30 ekip (članski, mladinskih in pionirskih), je bilo končano ob 15. uri, ko so podelili pokale in priznanja. Prejeli so jih  člani: PD Ruše (750 točk), PD Železničar (745), PD PTT (735); mladinci: PD Celje (618 točk), PD Loče (606), PD Ruše I (543); pioniiji: PD Ruše IV (572), PD Ruše V (565), PD Loče I (595 točk). Tekmovalci so morali reševati teste iz planinske tematike in streljati z zračno puško, poleg tega so  opravljali orientacijske naloge.

I. BAJDE

V. planinski tabor

Tradicionalni tabor ljubljanskih, kamniških in vrhniških planincev je bil minulo nedeljo na Govejku nad Medvodami. 3000 planincem je spregovoril Tone Kovič, predsednik mestne skupščine Ljubljana, ki je bila pokroviteljica tabora. Letošnji tabor je bil že peti po vrsti.

M. C.

Gaston Rebuffat

Ima že skoraj 54 let, toda še vedno velja za enega najboljših alpinistov na svetu. Poleg tega je ugleden avtor številnih knjig in fotografij. V Chamonixu, kjer prebiva poleti, ima svoj "chalet" s pogledom na Aig du Midi in Mt. Blanc. Pozimi pa se raje zadržuje v Cannesu na Cote d' Azur v svoji vili.

Trije njegovi otroci, stari od 15 do 25 let, pa ne gredo po očetovih stopinjah. Rebuffat ne hodi več za klienti, odložil je tudi smuči in ne vodi več smučarskih tečajev. Pozimi piše in predava, saj je doslej izdal že dvanajst knjig, večino so prevedli v razne svetovne jezike. Posnel je celo nekaj filmov - npr. Zvezde in viharji ter druge. Kot vodnik je veliko plezal tudi v Vzhodnih Alpah, posebno v Wilder Kaiserju. Na Matterhorn je prvi plezal po vseh grebenih, ki vodijo nanj. S Fenojem je opravil prvo ponovitev Walkerja - Grandess Jorasses, devet let za Cassinom. Skratka v svoji pjezalni karieri je bil nadvse uspešen, v alpinizmu pa se še vedno udejstvuje.

I. B.

SREČANJE PLANINSKIH VZGOJITELJEV

Že več let zapored se mentorji pionirskih in mladinskih planinskih skupin MO PD Maribor sestanejo v mesecu mladosti. V soboto in nedeljo, 10. in 11. maja, so se zbrali v Ribnici na Pohorju. Od tam so po nemarkiranem predelu Pohorja, mimo zapuščenih kmetij, odšli proti Partizanskemu domu. Spotoma so obiskali opuščen rudnik.

Zvečer je stekel pogovor o narejenem in o načrtih za prihodnje obdobje. Iz poročil je bilo razvidno, da je planistvo na nekaterih osnovnih šolah vodilna prostovoljna dejavnost - tako po delavnosti kot po številu članov. Zahvala za to gre nedvomno veliki prizadevnosti učiteljev mentorjev, ki žrtvujejo prosti čas, da mladim razkazujejo lepote domovine in jih navajajo na zdravi način življenja. Naj omenim primer planinske skupine na osnovni šoli Franca Rozmana - Staneta. Mentorica skupine im mladinska vodnica Emilija Kracina je aprila popeljala v štirinajstih dneh svoje planince na štiri izlete. Tudi druge skupine ne zaostajajo. In izletništvo ni njihova edina dejavnost.

V srednjih šolah zadnja leta raste število mladih planincev, ki želijo organizirano zahajati v gore. Večletno načrtno delo mladinskega odseka se torej že obrestuje. Če iz osnovne šole pride že skoraj izoblikovan planinec, bomo v naših gorah srečevali vedno več mladine - ne s steklenico pod pazduho in potrganim cvetjem za klobukom, temveč takšne, ki bo znala spoštovati naravo in človeka v njej.

Na koncu se je dosedanja predsednica sveta mentorjev Elizabeta Senekovič zahvalila za dveletno sodelovanje. Za novo predsednico so izbrali Emilijo Kracino. Med štirinajstimi udeleženci srečanja sta bila tudi zastopnika študentov planincev s pedagoške akademije v Mariboru.

S. PUNGARTNIK

 

22.05.1975

IZLETI


Na Šmohor in Mrzlico

Planinsko društvo Maribor matica priredi v nedeljo, 25. maja, izlet na Šmohor in Mrzlico.Odhod z avtobusom ob 5.25 do Laškega. Od tod bo preko vrhov do Prebolda približno 6 ur hoje. Povratek z avtobusom do Celja in z vlakom s prihodom v Maribor ob 19.31. Izlet bo vodila Iva Lah. Če bo slabo vreme, izleta ne bo.


Šala iz nahrbtnika

V tekmovanju za značko pionirja planinca morajo mladi planinci kar se da vestno pisati v svoj planinski dnevnik. Pa je tretješolec v navdušenju lepo opisal vzpon na Snežnik in takole končal:

" .. .in nato smo se povzpeli navzdol!"

V. ČELIGOJ, PV 5-75




 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti