Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Kaj bo z našim najlepšim gorskim parkom?

Nedeljski dnevnik, Odmevi - Bruno F. Fras: Moralo bi nas skrbeti!

Pred dnevi je bilo v prostorih Muzeja narodne osvoboditve Maribor zanimivo predavanje borke za ohranitev Alp in Triglavskega narodnega parka Marjete Keršič Svetel, ki je tudi dejavna članica nevladnih organizacij za ohranitev Alp v prvotni podobi (CIPRA Slovenija, MWS, ZDVOS). Glavna tema predavanja, ki ga je organiziral Meddruštveni odbor planinskih društev Podravja, je bila ohranitev Triglavskega narodnega parka v sedanjem obsegu (dobrih 880 kvadratnih kilometrov) in podobi. Marjeta Keršič Svetel je s številnimi podatki nazorno prikazala, kako se predstavniki kapitala in tudi vladne službe že sedem let trudijo za komercializacijo raznih dejavnosti v tem našem največjem in najlepšem gorskem parku. Z novim predlogom zakona o TNP, ki je bil v obravnavi do 12. aprila, je določeno, da se bo sedanji obseg parka zmanjšal za domala 40 odstotkov. Park bi naj bil tudi geografsko razdeljen, saj ga bodo sekale temne lise, kjer bo dovoljena vrsta »civilizacijskih dejavnosti«, kot na primer izgradnja cest na sedaj nedotakljivih (gozdnih) območjih, gradnja objektov gospodarskih in bivalnih dejavnosti, komercialni lov in podobno. Vse v smislu in imenu tako imenovanega trajnostnega celovitega razvoja. S tem se bodo na številnih območjih zmanjšale možnosti preživetja za sedaj še bogate favne in flore v tem čudovitem parku. Gospa Keršič Svetel je ob tem navedla grozljiv podatek, da se je na širšem območju Julijskih Alp, ki dajejo kar četrtino vse pitne vode v Sloveniji, hudo razrasla zelo strupena rastlina japonski dresnik (zlasti korenine te rastline so zelo strupene). Avtorja »novih« zamisli, ki bi naj bile vtkane v predlog novega zakona o TNP (1983), sta, kot je bilo omenjeno, nekdanji minister Janez Kopač in nekdanji poslanec D. Vučko. Slednji je na posvetu o ohranitvi Triglavskega narodnega parka v Cankarjevem domu, 9. februarja 2007, izrekel preroški stavek: Psi lajajo, karavana pa bo šla dalje. Takrat teh besed ni nihče jemal preveč resno, a danes je vse bolj jasno, da je Vučko s temi besedami napovedal črni scenarij, ki pelje k propadu parka v nekdanji idilični podobi. Mimogrede, na tem posvetu je bil tudi tedanji predsednik SAZU dr. Boštjan Žekš (sedaj je minister za Slovence po svetu), ki je le nemočno ugotovil, da na vladni strani ni posluha za ohranitev TNP-ja v sedanji podobi. Gospodarski lobiji so premočni in se ne ozirajo na naravno-kulturno dediščino ter zgodovinske vrednote naših Alp. Pod pobudo za ohranitev TNP-ja so se podpisale številne javne osebnosti, med njimi kar 80 doktorjev znanosti - toda karavana smelo koraka naprej ... Osnutek zakona o TNP, ki so ga pripravile in predložile nevladne organizacije maja 2005, ni bil uvrščen v parlamentarno proceduro! Po svoje je zanimivo, da se nobena slovenska vlada doslej ni hotela (ali mogla?) spoprijeti s tem »vročim kostanjem«. Niti Pahor, ki se ima za športnika in ljubitelja narave, niti Janša, ki je tudi velik alpinist, se nista. Ali ni to, milo rečeno, čudno? Kakšna je vloga Planinske zveze Slovenije pri takih aktivnostih civilne iniciative, tudi ni jasno. Kot pravi Keršič Svetelova, njena podpora tem prizadevanjem ni vidna.

Bomo torej dopustili, da »civilizacija« uniči naš najpomembnejši park v slovenskih Alpah? Bodo prizadevanja omenjenih nevladnih organizacij, da se TNP ohrani v prvotni podobi, zaman? Bodo zaman tudi prizadevanja mednarodnih organizacij za ohranitev Alp in prizadevanja, da TNP postane mednarodno zavarovano območje? Sme neka generacija povzročiti tolikšno škodo našim zanamcem? Nikakor!

Več o tem si lahko vsakdo prebere tudi na spletnih straneh navedenih organizacij (CIPRA, MWS idr.).

Bruno F. Fras, Maribor

Nedeljski dnevnik   18.04.2010

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

2 komentarjev na članku "Kaj bo z našim najlepšim gorskim parkom?"

Peter Strgar,

Začetek konca TNP-ja, če se bo uresničilo zgoraj napisano. Ostaja torej v varovanem območju le še sredogorje in visokogorje?

Če bo dovoljena graditev cest v nedostopna gozdna območja, potem sem prepričan, da se bodo kaj kmalu razširile poti in ceste tudi na planine. S tem bo nanje povečan pritisk s strani obiskovalcev, bolj in lažje dostopne bodo postale tudi gore in s tem še večji naval nanje. Tistih 40 % zmanjšanje obsega TNP bo kar naenkrat postalo 50, 60 itd ...

Kot posameznik nimam vpliva na sprejemanje zakonov. Mislim pa, da je tako bogastvo, kot je območje TNP treba ohraniti.


Marjeta Štrukelj,

Vse bolj nas stiska in davi obroč kapitala, pohlepnega in nenasitnega zmaja. Ko smo še izza zavese opazovali pridobitve in napredek kapitalizma, smo si naivno slikali raj in pomagali so nam prav ti, ki nas danes peljejo v pekel. Zelo verjetno je, da vsaka drvarnica v območju parka ni muzej, zelo verjetno pa je tudi, da na vsako njeno mesto ne sodi hotel. Domačini bi dosti lažje živeli v parku z vsemi omejitvami, če jim neomejeni kapital pred nosom ne bi odjedal kosa kruha, v katerega bi bili upravičeni ugrizniti sami. Revščina je doslej sama po sebi zavirala prehude posege v parku, čeprav so bili nekateri, roko na srce, tudi v prejšnjem režimu, »čisto mimo«. Današnje vèdenje o vrednotah raste z razgledom v širni svet in bi morali izkoristiti prednosti, ki jih imamo na račun preteklosti. Če predstavnike kapitala nekaj zanima, je jasno, da pričakujejo dobiček, po možnosti v »instant« obliki in brez nepotrebnih zakonskih, kaj šele moralnih ovir, ki so itak samo neškodljivo "smetenje" po forumih.

Ohranjen park pa je dobiček na dooooolgi rok. Znamo, hočemo in zmoremo videti tako daleč? Tisti v parku in tisti zunaj?

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46079

Novosti