Delo, Pisma bralcev - Herman Berčič: Letošnjih sedem življenj, ki so ugasnila pod plazovi, ne le opominja, marveč kliče po ukrepanju in dejavnostih,
... ki naj vsaj omilijo, če že ne morejo povsem preprečiti takega nezaželenega toka dogodkov v našem planinskem in gorskem svetu. Zasnežene planine in gore veliko dajejo, vendar hkrati tudi jemljemo. Preveč, če gre za eno samo življenje, in veliko preveč, če gre za več življenj. Ne morem se strinjati z enim od komentarjev na spletnih straneh Gore in ljudje, da se moramo z žrtvami gora preprosto sprijazniti, tako kot z žrtvami prometnih nesreč na naših cestah. Tak razmislek vodi v pasivno spremljanje dogajanja v našem planinskem in gorskem okolju. Planinstvo in gorništvo sta za mnoge preveč lepi in koristni dejavnosti, da bi ju lahko prepustili naključnemu razvoju.
Letošnja zimsko-smučarska sezona se je bolj ali manj iztekla, turnosmučarska pa še zdaleč ne. Zasnežena pobočja naših gora še naprej vabijo gornike in turne smučarje k dejavnostim, ki mnogim predstavljajo vrh v vsaki smučarski sezoni. Zasnežena brezpotja, strmine in koluarji so za mnoge poseben izziv, ki ob udejanjanju v svetu gora udeležence polnijo in bogatijo. Hkrati pa gore ne predstavljajo le carstva svobode, marveč so za mnoge tudi duhovno zdravilišče.
Planinstvo in gorništvo pa sta tudi tisti športni oz. športnorekreativni dejavnosti, ki sestavljata pomemben del slovenske športne kulture. Če k temu dodamo še alpinizem kot piramidalni vrh ukvarjanja z dejavnostmi v gorah, je slika popolna. Zgodovina narodove planinske in gorniške kulture je dolga in predvsem bogata. Z njo sta tesno povezani narodova bit in zavest, ki sta se bogatili skozi generacije planincev, gornikov in alpinistov. Zato naj bi imeli Slovenci do teh dejavnosti še poseben odnos. Pravimo, da je Slovenija dežela na sončni strani Alp, kjer so planine in gore vabljive v vseh letnih časih. Prav zato se število obiskovalcev iz leta v leto povečuje, žal tudi z nepredvidenimi dogodki, v katerih ugašajo življenja, in v večerih, ko dneva ni več, bližnje odevajo v črnino.
Res je, da si vodstvo Gorske reševalne zveze Slovenije in Planinske zveze Slovenije ter njuni številni člani z mnogimi preventivnimi akcijami in dejavnostmi nenehno prizadevajo za zmanjševanje števila nesreč v gorah v vseh letnih obdobjih, vendar se zaradi vse večjega obiska v gorah številni obiskovalci znajdejo v večjih ali manjših težavah. Ob vsem tem in še ob drugih dejavnostih (tudi metereologi v vsakodnevnih napovedih vremena opozarjajo na nevarnosti v gorah) pa bi bilo smiselno v to vključiti še druge ozaveščevalne in izobraževalne akcije oz. dejavnosti.
V mislih imam nekdaj znano, priljubljeno in odmevno tv oddajo Gore in ljudje, ki je na Slovenskem od l. 1992 do 2001 dvigala planinsko in gorniško kulturo ter širila znanje o gibanju v planinskem in gorskem svetu. Avtorica Marjeta Keršič Svetel, zgodovinarka in etnologinja, je z odličnim poznavanjem naših gora in naravne dediščine ter tudi tujih gorstev, z lastnim zgledom, pronicljivim opazovanjem in s številnimi sogovorniki gore približala ljudem in v slovenske domove prinesla njihovo lepoto in bogastvo. Oddaje so v vsebinskem smislu daleč presegale zgolj informiranost, saj so bile hkrati tudi vzgojne in izobraževalne. Sistematično so ozaveščale prebivalstvo Slovenije, dvigale raven tovrstnega znanja in predvsem vzgojno učinkovale na mlade generacije. To je bila tudi ena od poti za širjenje védenja in znanja o gorah, zlasti o gibanju v visokogorskem svetu v vseh letnih časih, še zlasti pozimi. To naj bi poleg drugih dejavnikov lahko prispevalo k zmanjšanju števila nesreč v naših gorah.
Prenovljena oddaja Gore in ljudje bi poleg širjenja planinske in gorniške kulture lahko veliko prispevala tudi k temu, da bi se s planin in gora vračali notranje bogatejši, predvsem pa živi in zdravi. Smiselno bi bilo, da navedeno oddajo podpreta tudi Planinska zveza Slovenije in Gorska reševalna zveza Slovenije.
dr. Herman Berčič
Slamnikarska 12, Mengeš