Izšla je posebna številka Obvestil PZS , ki je v celoti namenjena volilni Skupščini PZS, ki bo 8. maja 2010 - Trije kandidati za predsednika ...
- Sklic Skupščine PZS
- Uvodnik predsednika PZS
- Pregled realizacije sklepov zasedanja Skupščine PZS v letu 2009
- Poročilo o delu upravnega odbora in njegovih organov s pregledom članstva
- PZS v letih 2006 - 2010
- Poročilo častnega sodišča pri PZS za leto 2006 - 2010
- Finančno poročilo PZS za leto 2009
- Poročilo nadzornega odbora PZS za leto 2006 - 2010
- Program dela PZS za leto 2010
- Finančni načrt PZS za leto 2010
- Točka 10. dnevnega reda Skupščine PZS
- Poročilo o delu komisije za pripravo volitev
PRILOGE:
- Pooblastilo delegatu – za ugotovitev sklepčnosti in za prevzem glasovnice (se odda ob vstopu v dvorano)
- Navodilo za glasovanje
- Prijava k razpravi
- Poslovnik o delu Skupščine Planinske zveze Slovenije
V letu 2010 bomo sklenili prvo desetletje novega tritisočletja
Vse bolj nesporne so ugotovitve današnjega časa, da planinstvo povečuje in izboljšuje kakovost življenja. Sporočilo je povsem zanesljivo in dokazljivo: planinstvo postaja za človeka način zdravega življenja v najbolj prijazni obliki.
Zadnje desetletno obdobje Planinske zveze Slovenije je bilo obdobje prijaznosti, čudovitega planinskega doživljanja pa tudi tranzicijskih stresov, kateri so se utapljali in bledeli v zdravih dosežkih, razpoznavnem delu planinstva in ustvarjalnosti ter dobrem delovanju PZS na področjih javnega dobra in interesa, gorskega naravovarstva, humanitarnosti …
Ob vrhunskih dosežkih in presežkih PZS, ki so jih uresničevali alpinisti, športni plezalci in turnosmučarski tekmovalci, se je to še posebej potrjevalo. Gorski športi so se tako z vrhunskimi rezultati svetovnih razsežnosti trdno in trajno zasidrali tudi v slovensko planinstvo. To je bila tudi izjemna in učinkovita svetovna promocija Slovenije.
Tudi programi in delo z mladimi so kakovostni, tako po številčnosti kot po vsebini, in so popolnoma primerljivi z mednarodnimi. V tem desetletju se je v vsej popolnosti izoblikoval in utrdil »varuh gorske narave«, vsako leto se organizira »Dan Planincev PZS«, tradicionalna so tudi »Srečanja treh dežel« in svetovno prvenstvo v športnem plezanju. Življenjski jubileji znamenitih slovenskih planinskih osebnosti so se obeleževali z vsem dostojanstvom.
Utrjevali smo Kugyjevo slovenstvo. S pravnim dokumentom se je zapisalo in ugotovilo, da je PZS edini pravni naslednik Slovenskega planinskega društva. Izvedensko se je zapisalo in ugotovilo, da je tudi vrh Triglava z Aljaževim stolpom pravna last in stvarna lastnina ter pravica PZS. Stolp, kot je neposredno zapisano s strani Aljaža, je darilo SPD. Prizadevali smo si tudi urediti premoženje PZS in tako se je po evidenci republiške geodetske uprave v knjigovodstvo PZS prvič vpisalo obojestransko ugotovljeno premoženje zemljišč v vrednosti 255.000 EUR. Uredili smo tudi pridobitev zemljišča v Trenti, kjer stoji spomenik PZS dr. Juliusa Kugyja, s čimer smo pridobili 3300 m² aktualnega zemljišča. Gibanje na tem zemljišču ne bo več motenje posesti, okolica spomenika pa je zdaj tudi pravno namenjena za planinske dejavnosti in obiskovalce.
Tudi vremenska postaja na Kredarici je ostala na gori, čeprav je bilo že skoraj odločeno, da se ukine. Prav PZS je zaslužna za to, da se to ni uresničilo. Tudi članstvo PZS v OKS od leta 2003 ni bilo niti najmanj moteče ali celo škodljivo, kot so nekateri tolmačili. Komisija za vrhunski šport OKS, ki ureja kategorizacijo in dodeljuje športne razrede, je bila do alpinistov, športnih plezalcev in turnosmučarskih tekmovalcev vedno pozitivno in strokovno naravnana. Člani, ki izpolnjujejo pogoje, vedno brez težav dobijo razreda. So pa prav na tem področju še precejšne možnosti za razširjene dejavnosti med OKS in PZS, vendar pa mora tu priti predvsem do naših pobud in aktivnosti.
Pričeli smo »zapisovati« razmišljanja o prepotrebni izgradnji Slovenskega planinskega muzeja. Uresničil se je pred načrtovanim terminom, saj so bila gradbena dela dokončana več kot pol leta prej, kot se je predvidevalo. Tudi t. i. članarina članstva PD in PZS je dobila tako vsebina, da je mednarodno primerljiva in kar najbolj stimulativna za odločanje za včlanitev v vrste planincev PZS.
Statistika nam pove, da sta članstvo A in tudi celotno članstvo PZS v porastu, le članstvo PD minimalno niha in odstopa. Cilj nam je bil, da ima kvaliteta članstva (planinsko zanesljivo in uporabno usposobljeno članstvo) prednost pred kvantiteto. Prizadevamo si sporočati obiskovalcem gora, da se je v gore varno podati le, če smo kondicijsko pripravljeni in planinsko usposobljeni ter primerno opremljeni. V tem obdobju se je uredilo tudi transparentno in obvladljivo finančno poslovanje PZS, ki vseskozi zagotavlja pozitivno poslovanje. Tudi dolgoročne in kratkoročne obveznosti so bile poravnane v predpisanih rokih. PZS se je razbremenila in odplačale vse kredite in ostale obveze. Pomembno za PZS in slovensko planinstvo je, da je Planinski vestnik kakovostna in vsebinsko bogata revija, članstvo pa je v porastu. V veliko veselje nam je, da se je razrešil in uredil status članstva PZS pri zamejskih planinskih društvih Trst, Gorica in Celovec. Sprejet je bil nov aktualen in pomemben pravilnik Komisije za usposabljanje in preventivo, posodobljena pa sta bila tudi Statut PZS ter Pravilnik o priznanjih za vodnike PZS in Pravilnik o opravljanju prostovoljnega dela, ki je bil povsem na novo napisan in sprejet. V letu 2007 so nastala Navodila o pripravi vsebinskih in finančnih načrtov in poročil in izvedbe akcij usposabljanj. Zapisala se je obrazložitev in utemeljitev vsebine del, katera so osnova za humanitarni status. Uredila se je tudi odločba po novih zahtevah pridobitve statusa v javnem interesu za delovanje na področju športa in tako smo dobili novo odločbo o delovanju PZS v javnem interesu. Izdelana je bila tudi sistematizacija delovnih mest za redno zaposlene. Veliko prizadevanj in dela je bilo vloženega s strani KVGN pri pripravi pripomb na novi zakon o TNP. Tudi osnovni obojestranski sporazum o določenih popustih in članskih ugodnostih na območju Alp je trden in »živ«, saj omogoča ugodne nočitve v skoraj 1600 planinskih postojankah. Združenje Alpskega loka, ki se je v letu 1995 utemeljilo za planinske zveze in društva iz osmih alpskih držav najprej na osnovi formalnega delovanja s poslovnikom in nato v letu 2004 s statutom, je dobilo pravno osnovo in državna dovoljenja za pravico zakonskega delovanja. Omeniti pa moramo tudi, da od leta 2004 do letos nemoteno poteka dobro sodelovanje na osnovi podpisa letnega načrta med Slovensko vojsko in PZS. To predstavlja izjemno pomoč za delo markacistov in tudi v primerih elementarnih nesreč. Če je možno, se pomaga tudi pri ostalih delih javnega nepridobitniškega značaja.
V lanskem letu smo na pobudo nepalskega konzulata in KA uskladili sporazum sodelovanja z Nepalsko planinsko zvezo. Ob prehodu Kraljevine Nepal v republiko je Nepalska planinska zveza prišla pod okrilje Ministrstva za turizem in civilno letalstvo. Prvi rezultati so že vidni, saj se letos v avgustu ponovno nadaljuje t. i. slovenska vodniška planinsko-alpinistična šola v Manangu; to je planinsko usposabljanje domačinov.
Zaključek desetletnega obdobja PZS je kljub času gospodarske krize dobro izhodišče za nadaljnje delo, razvoj in posodabljanje. Vsi problemi so jasni, težave so analitično obdelane, vse je rešljivo in obvladljivo. Seveda pa je vse odvisno od človeka, planinskih različnosti, moči, vplivnosti, interesov in še posebej planinske pripadnosti in predanosti ter pripravljenosti, da se dela z vso iskrenostjo za »razcvet« slovenskega planinstva. Tudi od strpnosti resnično strokovnega kadra je veliko odvisno. Bomo vrednote planinstva in prostovoljstva še naprej bogatili, plemenitili in pospeševali, jih prenašali v največji popolnosti in zavzetosti na mlade in najmlajše ter skrbeli za ostarele? Bo postal človeški humanitarni status tudi vse bolj uveljavljeno in spoštovano vodilo za planinstvo, da ga bomo uresničevali s kar največjo zavzetostjo, kar naj bi bilo pred ciljem materialnih dobrin? Smo pa seveda na razpotju sodobnih podjetništev in vse večjih osebnih želja.
Volilna skupščina je za članstvo PZS poseben dogodek in lahko bi rekli, da je to ta pravo »žegnanje«. Je pa vprašanje, kako bodo nastajali medčloveški odnosi in kakšni bodo. Bomo v teh nemirih človeških in gospodarskih kriz ohranili še naprej najsvetlejše partnerstvo z gorami, planinskim svetom, s souporabniki gorskega sveta in vrednot? Bomo uspeli ohraniti prijaznost in spoštovanje med domačini, gospodarji gora in obiskovalci tega sveta? Vprašanje je tudi, ali bomo uspeli ohraniti Alpe in ostali gorski svet v kar najpopolnejši neokrnjenosti ter čistosti. Menim, da je planinska razpoznavnost dobra volja, trdnost, čutečnost, hrabrost in pogum. Zaradi takih vrednot bomo še naprej trdno stali in obstali. Spoštovani člani PZS, planinskih društev, klubov, komisij, odborov, delovno-strokovnih služb, predsedstva, uredništva Planinskega vestnika, založbe in množica tistih, ki so bili kadar koli pripravljeni priskočiti na pomoč našemu planinstvu, – resnično in iskreno hvala.
mag. Franc Ekar,
predsednik Planinske zveze Slovenije