Slovenske novice – Dejan Ogrinec: Turno smučanje vse bolj priljubljeno za postavljanje rekordov
Tura
Stara Himalaja, novi rekord
Turno smučanje postaja vse bolj priljubljen poligon za postavljanje norih rekordov
Ko je 34-letni Avstrijec
Günter Burgsteiner (o katerem smo nedavno pisali v Finalu) spomladi lani dosegel osebni rekord na turnih smučeh (v 24 urah se je povzpel za 17.000 metrov), je to storil tako suvereno, da so v Evropi vsi njemu podobni raje odnehali. Našli pa so se trije Nemci 28-letni
Benedikt Böhm, leto mlajši
Sebastian Haag in 35-letni
Matthias Robl, ki so stvari spet nekoliko postavili na glavo.
Odpravili so se v Himalajo. Natančneje na Kitajsko, v pogorje Kuen-Lun. Tam so po klasični smeri naskočili goro Mustagh Ata (7546 m). Gre za sicer lepo in precej idealno turnosmučarsko vzpetino, ki jo obiščejo številne ekspedicije, predvsem komercialne.
Rekordni dan (23. avgust) je potekal takole: pri –35 stopinjah C so v devetih urah in 25 minutah po 3100 metrih vzpona osvojili vrh in z njega odsmučali nazaj v bazo na 4400 metrih z morda še bolj pretresljivim časom, to je v uri in 16 minutah. Če seštejemo oba časa, so za vzpon in vrnitev, ki običajno trajata štiri dni, potrebovali le deset ur in 41 minut.
Za podvig je ekipa sprva trenirala v Evropi, v fitnesih in seveda gorah. Ko so spomladi v enem dnevu pospravili Gross Venediger in Grossglockner (že precej spoštljiva turnosmučarska cilja) v avstrijskih Visokih Turah, so dojeli, da so blizu priznanja, da so dobri. Med pripravami so jih nenehno podpirali in spremljali le vrhunski strokovnjaki s področij fitnesa, prehrane in visokotehnološke turnosmučarske opreme, kjer so težo merili najraje v gramih. Brez takšnih predpriprav jim med rekordnim vzponom vsekakor ne bi šlo tako dobro.
Kdo bi si mislil, da se bo samo v nekaj letih po znamenitih stavkih južnotirolskih legend alpinizma in himalajizma Reinholda Messnerja in Hansa Kammerlanderja – Višje, hitreje, širše razmišljanje! – v najvišjih gorah zgodil takšen razvoj »speed up« dejavnosti? In to turnega smučanja.
Proizvajalec turnosmučarske opreme Dynafit, sponzor odprave, se je že odzval na rekord in za prihajajočo sezono zasnoval posebno kolekcijo – čevljev, vezi in smuči, z imenom Mustagh Ata, čeprav je že zdaj na trgu podobna oprava, kot so jo uporabljali rekorderji.
Kaj sledi temu podvigu? Prva težava vseh izzivalcev bo najti tako ugodno goro, s tako primernim pobočjem za vzpon in spust. Mustagh Ata ima odprto pobočje, brez večjih ali nevarnih ledeniških razpok, izrazitih prevojev ali prelomov (bog ne daj ledenih serakov), v bistvu bi ji lahko celo rekli – idealna turnosmučarska gora. Bodo torej rekordi padali samo na njej?
Malo verjetno, saj navsezadnje vsaka ekspedicija stane, pot do tja tudi ni brezplačna in prva težava izzivalcev bo seveda najti pokrovitelje, ki bi jih zanimal še en rekord. Torej? Bo sledila poplava hitrih naskokov in spustov z različno visokih gora? Bo dosežek pravi in zveličan, samo če bo spust potekal z osemtisočaka, kar je še vedno tista čarobna meja v Himalaji?
Bomo videli. Boste brali.
Dejan Ogrinec