Večer, Šport - Inko Bajde: Še o turnem smuku in obisku pri Naturfreunde, Alpinizem v Črni gori, Ludvig Gramminger
ŠE O TURNEM SMUKU IN 0 OBISKU PRI NATURFREUNDE
Turnega smuka čez Pohorje, ki so ga organizirali Tamovi alpinisti, se je udelezilo 11 alpinistov in planincev. Trije so prišli celo iz Celja. Prva dva dni so imeli skoraj idealno vreme, zadnji dan pa jih je nekoliko namočil dež. Kljub temu je program smuka v celoti uspel, opravili so vso pot od Maribora do Sl. Gradca, in to čez Kremžarjev vrh, in ne samo do Pungarta, ter nato v dolino, kot je bil to običaj zadnja leta. Organizatorji smuka so sicer zadovoljni, vendar pa si v bodoče želijo večji odziv.
Medtem ko so Tamovi alpinisti mleli in gazili pohorski sneg od Ruške koče proti Sl. Gradcu, pa je delegacija kozjaških alpinistov odpotovala na slavnostno skupščino Naturfreunde v Gradec. Deželni predsednik društva Fritz Kniepsheis, ki letos hkrati praznuje 25-letnico svojega delovanja pri Naturfreunde, je s krajšim uvodnim in pozdravnim govorom otvoril skupščino.
Sledili so pozdravni govori raznih političnih in kulutrnih funkcionarjev ter referati, v katerih so se govorniki obračalai predvsem na enega izmed najbolj perečih vprašanj današnje dobe, modernega tempa življenja in tehnizacije, ki vnašata v človekov duševni mir veliko sprememb, hkrati pa krhata njegovo zdravje in okolje, v katerem se giblje. Slednje je bilo zelo drastično prikazano in obdelano s konkretnimi primeri, v enem izmed predavanj o varstyu narave.
V imenu alpinističnega odseka Kozjak je skupščino pozdravila Jasna Princ in v krajšem govoru med drugim izrazila željo po tesnejšem sodelovanju med člani Naturfreunde in Kozjakom, ter jih povabila na letošnjo odpravo v Durmitor. Povabilo so z veseljem sprejeli in se odločili, da se odprave zagotovo udeleže.
Alpinizem v Črni gori
Alpinizem v Črni gori nima tradicjje, in kot kaže, tudi ne posebne podpore. Edini alpinistični odsek je v Nikšiču, kjer je tudi sedež komisije za alpinizem in GRS. Vsa njihova lanskoletna dejavnost je bila združena v nekaj reševalnih vajah, plezalnih vzponov pa ni bilo niti leto poprej. Povsem drugače je v Plevljah. V tem kraju je namreč profesor Danilo Knježević na gimnaziji ustanovil alpinisitično sekcijo, ki je zelo aktivna. Knježević se je pred dvema letoma udeležil ljubljanskega seminarja za vodje AŠ, kjer si je nabral dovolj potrebnega znanja, ki ga sedaj prenaša na druge. Na težje vzpone njegovi gojenci sicer še niso pripravljeni, zato pa imajo redne treninge. Lansko leto pa so bili tudi že na Mt. Blancu in letos računajo na Ararat. Ukvarjajo se še s planinsko fotografijo, raziskovanjem jam in podobnim.
LUDVIG GRAMMINGER
Sredi junija 1971 je Ludvig Gramminger praznoval 65-letnico življenja in stopil v pokoj, sicer pa še ne misli počivati. Znan je kot reševalec že od leta 1925 - pridobil pa si je tudi ugled kot plezalec, smučar in fotist. Velike zasluge ima prav tako pri vzgoji reševalcev, in to ne samo nemških. Dolgo je že od tega, kar smo tudi pri nas pričeli uporabljati Gramingerjev sedež.