Delo, 25.01.06 - Agata Tomažič: Enciklopedija - (slovenska) Wikipedia
Kdo so avtorji slovenske Wikipedie?
Občestvo se sestaja in razpravlja Pod lipo
Jedro sestavljavcev so pripadniki generacije med tridesetim in štiridesetim letom Izobraženi prostovoljci, za katere je pisanje geselskih člankov postalo način življenja
D"Alembert, Diderot in drugi so bili prvi, ki so si zadali za cilj objaviti človeško znanje v celoviti obliki. Francoske izobražence so v drugi polovici 18. stoletja osrečili z več zvezki enciklopedije. Od razsvetljenstva naprej se je znanje podobno na papirju nakopičilo še večkrat in v raznih jezikih, sčasoma, tako kot je izobrazba prodirala do vseh slojev, so bile enciklopedije namenjene čedalje širšemu občinstvu in ne le ozkemu krogu šolanih. Svetovni splet je na pragu drugega tisočletja ponudil nekaj povsem novega: odprto, demokratično enciklopedijo od ljudi za ljudi, ki so jo sestavljali, dopisovali in popravljali spletni deskarji. Njen ameriški ustanovitelj, danes 39-letni Jimmy Wales, jo je poimenoval Wikipedia. V kratkem času je odgnala poganjke v množici jezikov in samo leto dni je minilo, odkar se je Wikipedia prvič pojavila na spletu v angleški obliki, pa smo tudi Slovenci marca 2002 dobili svojo različico. Ta čas se ponaša z nekaj več kot 20 tisoč slovarskimi članki, a ni dvoma, da se bo pod prsti pridnih avtorjev – trdno jedro sestavlja deseterica uporabnikov s statusom administratorja – še razširila.
Za začetnika pri nas velja Jani Melik iz Celja, ki je angleško Wikipedio odkril konec leta 2001 ali v začetku 2002, ko je štela menda 50 tisoč člankov. Najbolj ga je navdušila odprtost, je zapisal – v nasprotju s splošno novinarsko prakso tale članek ni nastajal s pogovarjanjem z avtorji Wikipedie v živo, temveč z izmenjavo elektronskih pisem (v katerih je bil marsikateri wikipedist najbrž še bolj zgovoren kot v živo …). Tudi sogovorniki so zatrjevali, da so s soavtorji slovenske izdaje spletne enciklopedije le v elektronskih stikih, včasih jih poznajo celo zgolj po vzdevkih.
Razprave o maternem jeziku
Melik, ki je končal višješolski študij konstruktorstva in je zaposlen v nekem celjskem podjetju (višje- ali visokošolska izobrazba je za wikipediste, ne le slovenske, skorajda pravilo, med njimi je nemalo doktorjev znanosti ali izjemnih strokovnjakov), je po prebrodenih začetnih težavah – navezava stikov z urejevalci in razvijalci pri angleški različici – začel postavljati prve virtualne zidake Wikipedie. Najbolj se je zgledoval po angleški in ruski izdaji, s slednjo je našo nekaj časa povezovala tudi podobna naslovna stran. Slovenska Wikipedia, danes dostopna na http://sl.wikipedia.org, se je začela polniti s članki s področja naravoslovja, predvsem fizike, matematike, astronomije, pa tudi zgodovine in geografije. Prvi tematski sklop je najbrž posledica izobrazbenega profila najzgodnejših avtorjev, druga področja so njihovi konjički. Jani Melik še danes najraje ureja članke o astronomiji. Obzorje njegovega zanimanja se je, odkar sodeluje pri spletni enciklopediji, še povečalo. »Veliko sem se tudi naučil,« je zapisal. Pri tem najbolj pride do izraza znanje in neznanje našega maternega jezika,« priznava, »še danes na pogovornih straneh veliko razpravljamo o tej temi.«
Nekateri menijo, da bi bilo Wikipedio treba sloveniti v Vikipedijo, s čimer se Melik ne strinja, saj ime izvira iz programja Wiki. A v duhu spletne enciklopedija je izid razprave odprt in če bo večina glasovala za Vikipedijo, bo poslovenjena različica obveljala, se zaveda Melik. Lektorja nimajo, čeprav bi jim velikokrat prišel prav, da bi razsodil v jezikovnih sporih – te zdaj rešujejo z glasovanjem, kar ni vedno pravi način. »Vendar to ni vselej mogoče,« zapiše Melik.
Kako izslediti plagiatorja
Melik porabi za urejanje Wikipedie od eno do dve uri na dan, v razkošju časa za računalnikom prebije celo osem ur. Do pred nekaj meseci je redno preverjal nove članke, zdaj so se že tako namnožili, da tega ne počne več. »Saj so tudi drugi velikokrat "dežurni", tako da nas ne skrbi za morebitne čudne in nepravilne posege v podatkovno bazo Wikipedie,« pojasni. Eden administratorjev, torej gonilna sila in po stažu med starejšimi wikipedisti, je Primož Peterlin, doktor biofizike. Njegov začetni cilj je bila popularizacija fizike s pisanjem geselskih člankov s tega področja. Danes pa kot administrator prečesava delo drugih, pri tem med drugim skuša izslediti plagiatorje. »Kadar se nekdo oglaša prvič in je njegov prispevek odlično napisan, a brez povezav, kar je značilnost Wikipedie, lahko domnevamo, da je od nekod prepisan. Vir se da najlaže izslediti s spletnim brskalnikom Google, kamor vneseš kakšen stavek in izvrže stran. Naloga je težja, če je plagiator besedilo skeniral iz knjige,« razlaga dr. Peterlin. Vseh ljudi, ki so kdaj koli kaj prispevali k slovenski Wikipedii, je 175, dejavnih uporabnikov – merilo je, da kaj spremenijo vsaj petkrat na mesec –, pa je trideset.
Zaklenjene strani
Zelo dejaven je tudi Roman Maurer, danes administrator, ki se je t. i. občestvu wikipedistov pridružil decembra 2003. Po njegovi izobrazbi (podiplomski študij računalništva) in zaposlitvi v softverskem podjetju bi sklepali, da prispeva zvečine članke s področja matematike in računalništva, a si v resnici prizadeva za bolj splošen značaj slovenske Wikipedie, s predavanji na srednjih šolah pa privabiti nove sodelavce. Pisci so bili sprva večinoma iz generacije med tridesetim in štiridesetim letom, zdaj se starost niža, pravi Maurer. Pojavlja se podmladek, študenti, srednješolci, včasih se pisanja loti tudi kakšen osnovnošolec, vendar so rezultati bolj borni. Pri mlajših je problematično tudi to, da se zanimajo zgolj za določene teme, denimo Harryja Potterja, računalniške igrice in glasbene skupine. »S tem sicer ni nič narobe,« dodaja Maurer, »vendar naj bi k nastajanju enciklopedije prispevali tisti, ki so kdaj že imeli kakšno v rokah, za avtorje nekaterih člankov pa tega ne bi rekel.«
Kaj meni o obtožbah, ki so Wikipedio lani proti koncu leta zamajale v temeljih – verodostojnosti člankov? V biografiji nekega Kennedyjevega pomočnika so izsledili netočne in žaljive navedbe, da je bil vpleten v snovanje atentata na ameriškega predsednika. »Če napak v življenjepisu tega človeka nihče ni opazil kar tri mesece, najbrž ni bil tako pomemben, kot se mu zdi,« meni Maurer. Tudi druge enciklopedije, denimo Britannica, niso nezmotljive: »V članku o Avstriji med njenimi sosedami ni bilo Slovenije.« Poštenost prostovoljcev, ki sestavljajo Wikipedio, je samoumevna, a vseeno ima enciklopedija že od vsega začetka na svojih spletiščih v vseh jezikih tudi sporočilo o »splošnem zanikanju odgovornosti«. Zaradi namerno povzročenih napak so na slovenski izdaji nekaj strani zaklenili, na primer, naslovnico. »Zdaj je več vandalov, a obenem več tistih, ki povzročeno škodo popravijo,« pravi tudi dr. Peterlin, »skoraj vedno, no, recimo, 20 ur na dan, je kdo od administratorjev na Wikipedijini strani.«
Najprej v Peskovnik
Začetniki, ki jih mika pisanje geselskih člankov, a jih je strah, da temu niso kos, se lahko najprej poskusijo v t. i. Peskovniku. Izkušeni wikipedisti pa se shajajo Pod lipo – v kotičku za pogovor o vsebini (angleški izvirnik se je glasil Village Pump, v hrvaški različici so prevedli Kafič, v srbščini Pjaca).
Koprčanka Ajda Kljun je kljub najstniškim letom Wikipedijin peskovnik že prerasla. Srednješolka, ki je slovensko izdajo enciklopedije odkrila jeseni 2004, je napisano najprej slogovno in lektorsko obdelala. »Slovenščina in jezikoslovje me zanimata, odkar pomnim. Oba starša delujeta na novinarskem oziroma kritiškem področju, zato se od nekdaj zavedam pomembnosti jasnega, pravilnega in natančnega izražanja,« je zapisala. Pozneje se je posvetila urejanju biografskih člankov klasičnih pianistov – vzporedno se izobražuje na koprski umetniški gimnaziji, smer klavir. Ajda Kljun je med administratorji edina ženska, wikipedistom pa je najbrž bolj znana po uporabniškem imenu, Missmarple.
Na spletu po pet ur na dan
Tudi Janez Novak se sliši kot privzeta identiteta, a je gospod s tem imenom in priimkom resnična oseba, eden avtorjev Wikipedie in obenem njen administrator. Strojni inženir je spletno enciklopedijo odkril, ravno ko je odhajal v pokoj, z nobenim wikipedistom se še ni srečal v živo. Zato pa na spletu preživi kakšnih pet ur na dan, je zapisal. Čeprav je bil tudi Janez Novak zaposlen v računalniškem podjetju, so pod njegovimi prsti nastali čisto drugačni prispevki: kot amaterski kuhar je vnesel veliko v poglavje Jedi in pijače. »Obdelal sem začimbe (nekatere imajo zelo zanimive zgodbe), potem nekaj značilnih slovenskih jedi, končal pa s slavnimi jedmi mednarodne kuhinje in zanimivimi jedmi raznih nacionalnih kuhinj (kar malo sem se moral potruditi, da sem dobil recept za polnjeno kamelo),« je zapisal. Področje, ki se mu namerava posvečati v naslednjih letih, so opisi naravnih in kulturni znamenitosti Slovenije. »Že prej sem rad obiskoval te točke, zdaj pa iz zanimivega izleta nastane še članek za Wikipedijo,« je napisal in tako najbrž povzel skupno značilnost vseh prostovoljcev, ki soustvarjajo slovensko izdajo spletne enciklopedije – to je njihov način življenja.
Agata Tomažič