Primorske novice, Planine - Darko Mohar: Predstavljamo planinsko skupino Slovenskega doma - Kulturno prosvetnega društva Bazovica z Reke.
Ustanovili so jo leta 2002, za njeno dejavnost je značilna velika odprtost in povezovanje s planinci prek meja.
Po drugi svetovni vojni se je, s trebuhom za kruhom, na Reko priselilo tudi veliko Slovencev. Združevala jih je želja po domovini, zato so se iaili zbirali, zapeli kakšno domačo in se na pobudo prve in dolgoletne predsednice Zore Avsec leta 1947 organizirali v društvo. Ker je bilo največ Primorcev in so bile vojne rane še sveže, so društvu nadeli ime po Bazovici, vasi nad Trstom, kjer so padle prve žrtve v boju zoper fašizem.
Sledilo je iskanje prostorov. ki so jih končno dobili v Gorupovi sili na Štrangi. kjer je društvo še danes, in ustanavljanje posameznih skupin: mešanega pevskega zbora, dramske skupine, folklorne skupine, tamburaškega in harmonikarskega orkestra, balinarjev, poskrbeli pa so tudi za pouk slovenščine. Nekatere skupine so trajno obeležile društvo, druge so po določenem času nehale delovati, a ustanavljale so se nove skupine.
Danes v društvu še vedno delujejo zelo aktivni mešani pevski zbor in dramska skupina, mladinska skupina, plesna skupina, ponovno ustanovljena folklorna skupina, skupina za pouk slovenščine ter najmlajši planinska in foto skupina.
Planinska skupina je bila ustanovljena leta 2002 na pobudo nekaterih mlajših članov, ki so se želeli, ob kulturnem delovanju, tudi razgibati v naravi. Že na ustanoviteljskem sestanku se je zbralo več kot dvajset zainteresiranih, tako da je skupina dokaj hitro zaživela. Na začetku so se morali uveljaviti v lastnem društvu, saj so starejši člani malo teže sprejeli novo, na prvi pogled za društvo nepomembno dejavnost. A s pomočjo pri številnih akcijah v društvu, z organizacijo predavanj in razstav so planinci hitro prebili začetno nezaupanje. Zelo hitro se je tudi skupina uveljavljala med planinsko srenjo mesta Reke in širšega okolja, saj je eden od njihovih ciljev povezovanje slovenskega in hrvaškega, pa tudi ostalih narodov, ki živijo na tem območju.
Društvo je odprto za vse, saj je to edini način, da se ohrani in deluje tudi v prihodnosti. Zaradi odprtosti in delavnosti je planinska skupina eden od nosilcev projekta Reške sprehajalne poti na ravni mesta Reke
Drugi cilj, ki so ga planinci zastavili takoj na začetku svojega delovanja, je bilo navezovanje stikov s sorodnirni društvi v domovini in v slovenskem zamejstvu. Zato so že na začetku navezali slike s Slovenci v Italiji (SPD Trst. SD Sloga iz Bazovice,. SK Devin] in Planinskim društvom Snežnik iz Ilirske Bistrice. S temi društvi konec aprila prirejajo vsakoletna srečanja. Odlično so tudi povezani s slovenskim društvom iz Kaknja v BiH, pa tudi s planinci iz PD RTV Ljubljana.
Da bi v gore hodili varno, so pri Planinski zvezi Slovenije izšolali tri mlade vodnike, v skupini pa deluje še nekaj vodnikov s hrvaško licenco.
Osnovna dejavnost skupine je organizacija izletov. Do sedaj so organizirali več kot 150 Izletov, na Triglav so se povzpeli štirikrat, organizirano so obiskali tudi številne Vrhove v slovenskih in avstrijskih Alpah, prehodili celotno okolico Reke: Učko, G robi ličke Alpe, vrhove v Gorskem kolarju ter prehodili večino jadranskih otokov, Velebit in tudi nekatere -hribe v BiH.
Redno sodelujejo na nekaterih organiziranih pohodih, kot so pohod na Javornik prt Idriji. Pohod bazoviških junakov, zimski pohod na Viševico, zimski pohod na Snežnik ... Kadi sodelujejo tudi na nekaterih proslavah PZS, prisotni so bili na prvem kongresu o slovenskemu planinstvu po svetu na Bledu leta 2008. ki ga je organiziral Slovenski izseljenski kongres. Udeležujejo se tudi Srečanj v moji deželi v organizaciji Slovenske izseljenske matice.
Prirejajo tudi dobi o obiskana planinska predavanja (do zdaj so jih obiskali mnogi znani slovenski in hrvaški alpinisti in planinci), razstave planinske in umetniške fotografije ter karikatur znanih in manj znanih fotografov in karikaturistov ter samih planincev, pustne zabave, planinske plese, balinarska tekmovanja z drugimi društvi s področja Primorskogoranske županije ter hkrati pomagajo pri drugem društvenem delu.
V planinski skupim danes deluje okrog 50 članov. Velik del jih je včlanjenih v PD Snežnik iz Ilirske Bistrice, večji del pa tudi v številnih planinskih društvih z območja Reke in Opatije. Na ta način jc planinska skupina KPD Bazovica povezovalni člen med PZS in Hrvatskim planinarskim savezom.
Darko Mohar