Planinski vestnik: V današnjem času, ko je v velikem razmahu turno smučanje in tudi druge oblike gibanja po neokrnjeni zimski naravi je zanimiv pogled Pavla Kunaverja na vzgojni pomen planinskega smučanja objavljen leta 1938.
Vzgojni pomen planinskega smučanja
Ko so v jeseni pastirji odgnali s planinskih pašnikav živino, se je do nedavnih časav porazgubil tok planincev in je oživel šele, ko se je živina vračala na zopet zelene planine. V "mrtvi'" zimski sezoni so le izjemni ljubitelji planin ob kratkih zimskih dnevih pregazili globaki sneg in se vzpeli na vrhove v planinskem svetu, katerega nepopisni sneženi čar jih je vabil in vedno izvabil. Pri vabljivosti teh krasat je bilo mnoga poklicanih, a mala izvoljenih; kajti napari so na zimskih turah neprimerno večji kakor na poletnih - če se ne paslužiš smuči! Da, smučem se maramo zahvaliti, da so pričele množice slediti zimskim planincem v osrčje in na vrhove gora skozi vso dolgo zimsko dobo. Le tam pod strmimi skalnatimi stenami odloži planinec smučke, sicer pa mu je na smučeh planinski svet obsežnih planot in dolgih kont mnogo bolj odprt kakor poleti, ko se mora pri vsakem koraku boriti niže doli z rastlinjem, više gori pa s skalavjem in z obsežnimi melišči, preko katerih se ti pot taka neskončno in utrudljivo vleče. Sneg pokrije v planinah na metre debelo vso pakrajino, izravna skrotje in kotanje, olajša s smučkami oboraženim nogam vzpon navzgar, predvsem pa te navzdal popelje v nagIem, bajnem smuku, počasnim nogam neznan polet in nepopisen užitek. Višek uživanja pa je občutek, da si zapet v prekrasnem gorskem svetu, ki te, majhno člaveško bitje, prešinja s svojo krasoto in mogočnostjo do dna duše in te v meglene doline vrača vsega prerojenega.
Smučanje v planinah daje človeku, posebno mlademu, najidealnejšo priliko, da izrabi svoje moči in sposobnosti ter na plemenit in koristen način zadovoljuje koprnečim nagonom, ki bi posebno zopet pri mladem lahko ušli na napačno pot. Smučanje po planinah je izmed najboljših vzgojnih sredstev za neukratljivo mladino. Kjer beseda ne zaleže, kjer je kazen brez učinka, tam izpostavi mladega, po činih strmečega člaveka naravnost vplivu največje zemske lepate, ki pa se odpre le pa velikem trudu, a trud poplača z bogatimi obrestmi. Naravnast čudežno deluje prost smuk v sproščeni prirodi.
Smučanje v gorah izziva na boj s težavami, včasih - če si jih poželiš - tudi z nevarnostrni. Toda to bojevanje s čisto, resno priroda ti prinese veliko zadoščenje in ogramno korist. V tebi so gotovo skrite še nepoznane, ne odkrite sile. Ta borba zunaj v zimski prirodi jih obudi, opladi. Pogum, prisotnost duha, energija, lastnosti, ki jih v vsakdanjem življenju tako nujno potrebujemo - te se razvijajo, rastejo, in podarijo. veselo samazavest, ki te krepi in vodi do novih dejanj, ne samo v gorah, tudi doli v dolinskem svetu.
Solnčna pobačja in zasnežene strmine, ki si jih navzgar grede premagal ves znojen, a jih izkoristiš na umeten način, dol se smučajoč, krepko vzgajajo značaj. Če si se na smučkah povzpel više gori, ko si se z njimi na nogah lotil krajev, ki so brez smuči nedastopni ali pa dovoljujejo pristop peš le najvztrajnejšemu planincu, potem boš po takih turah prišel v dolino utrjen in previden, da baš za ovire in borbe v življenju, a tudi telesno pripravljen, če bi te posebna dolžnost, recimo zimska vojska, klicala v obrambo planin.
Pozimi gore smučarju širijo obzorje in spoznanje. Zasnežena pobočja in gozdavi in skalavje kažejo nasproti poletnim povsem nove, tisočere oblike, ki mikajo k proučevanju, spoznavanju ter odkrivajo nove, redke, le smučarju pristopne lepate; resen postaja on in samozavesten, pa tudi utrjen v svojih nazorih in v značaju.
Če si se na smučkah povzpel v kraje, kjer moraš prestati tudi nevarnost, ko zadeneš ob večje težave in si užitek priboriš s trudom, ne boš tudi v drugem oziru odšel nepoplačan! Življenje, ki se ti je v dolini morda zdelo prazno, se ti iznova zazdi lepo. In tovariši? V dolini ti niso pamenili kdo ve koliko; ko pa si tu gori skrbel za njihovo varnost, si jih vzljubil in začel ceniti! Res, tako planinsko smučanje, take planinske smučarske ture izzvene kakor visoke simfonije življenja; to more prav razumeti le člavek, ki jih je doživel. Nikdar mu ne bo zanje žal, sreča ga bo prevevala, kadar se bo nanje spomnil. Resnično: poznam mlade ljudi, o katerih lahko trdim, da jih ni vzgojila šola niti življenje v dolinah, ampak resna borba v gorah, in to zapet posebno pazimi in na smučkah.
Čudovito vpliva smučanje v gorah tudi splošno na telo. Oglej si dobre smučarje, kako siguren in elastičen je njihov korak, kako prožna je drža njihovih teles! Čudovita mirna zimska planinska priroda, njena resnost in lepota vpliva tudi na dušo pomirjajače. Smučarjevi živci so odporni; kdar je prebil dneve in tedne v zasneženih planinah, se vrača uravnavešen v mestno življenje.
In tvoja pljuča, ki v zakajenih pisarnah, gostilnah, delavnicah, kuhinjah, prenapolnjenih razredih toliko trpe, kje jih moreš, bolje očistiti, prezračiti, nego ,če se na smučkah povzpneš, po prelestnih, kakar z diamanti posutih gorskih pobočjih, ki bi jih sicer nikdar ne bi mogel doseči? Ko se odpelješ z vrhav v gladkem smuku proti dolini, kako te ostri, čisti gorski zrak prepiha znotraj in zunaj! Vprašaj fiziolage, ki so v visokih gorah preizkušali ljudi, povedali ti bodo, da te bo že samo bivanje na zimskih gorah prerodilo, ker vpliva poživljajoče na presnavljanje vsega tvojega organizma. Toliko bolje pa se boš počutil in toliko bolje se boš prečistil, če boš tam v višavah hitel preko pobočij na smučkah; telo ti bo potrebavalo novih sil, novih snovi, a vse staro, izrabljeno se bo oddajalo v pospešenem tempu.
Zato odpotuj v zimske gore! Ne le sam. Pomagaj mladini! Ona je prva, ki spada na smučke in v gore; v dobi razvoja je, ko je za dobro in za slabo najbalj dovzetna. Zata skušajmo posamezniki in oblast pripomoči, da postane mladina v čim večji meri deležna vzgoje planinske zimske prirode.
Pavle Kunaver